Mojca Škrinjar: Pri vseh predmetih v šoli je treba vzpodbujati rabo lepega slovenskega jezika

Mojca Škrinjar, nekdanja državna sekretarka na ministrstvu za izobraževanje in predsednica odbora za izobraževanje pri Strokovnem svetu SDS, je bila pred začetkom novega šolskega leta gostja oddaje Pogovor o na Radiu Ognjišče. Uvodoma se je spomnila svojih šolskih dni. Na Šubičevo gimnazijo, ki je bila zahtevna šola, saj so imeli tri jezike in horo legalis, ima lepe spomine. »Učitelji so nas zelo spoštovali, vikali so nas, to danes pogrešam,« je dejala in izrazila prepričanje, da bi bilo to še vedno potrebno. Šola jim je dala vrednote, kot so spoštovanje, odgovornost, zahtevnost in mnoge druge življenjske napotke. Na osnovno šolo ima manj lepe spomine, saj je bilo veliko poveličevanja takratnega totalitarnega režima. V primerjavi med nekoč in danes je Škrinjarjeva navedla: »Nekaj je bilo boljšega, kot je sedaj, spoštovanje in odgovornost, druga stvar je pa, da toliko ideologije le ni več.«

Škrinjarjeva je v času dela na ministrstvu s svojo ekipo pripravila nekaj pomembnih ukrepov. Uredila je šolski koledar, šola se začenja šele ob pol osmih in ne prej, prvi september je prvi šolski dan, tudi če je petek, ker šola zahteva spoštovanje. Ni pa ji uspelo dokončati uveljavitve skupnega učnega načrta, ki zaenkrat ostaja kot koncept.  »Učni načrt mora biti povezovalen, predmeti morajo imeti smiselno povezavo in ne more biti razdeljen na predalčke, kot je današnji učni načrt, s stotinami ciljev, stotinami standardov, ki delajo učitelje povsem nervozne,« je bila kritična. Učni načrt naj bi definiral temeljne cilje in standarde, vmes pa je učiteljeva avtonomija, standardi znanj pa se morajo pojaviti ob banki nalog, ki je danes že na razpolago.

Druga stvar, ki so jo začeli in uspešno definirali s posameznimi dekani in rektorji, je sprejemni izpit na univerzah za učitelje in tudi druge smeri. »Samo zelo dobre ocene na maturi ne morejo biti pogoj, da bo nekdo zelo dober učitelj ali zdravnik ali pa sodnik,« je izpostavila Mojca Škrinjar in poudarila, da so še posebej pomembne človeške kvalitete in motiviranost za poklic. V času druge Janševe vlade je takratna sekretarka ponovno želela uvesti drugi tuji jezik v osnovne šole, ki ga je ukinil minister Lukšič, s čimer je napravil neznansko škodo. Prav tako si je prizadevala za vpeljavo vzgojnega načrta za srednje šole, čeprav ta beseda ni najbolj priljubljena, je na nek način potrebno srednješolcem privzgojiti odgovornost, spoštovanje in definirati odnose.

Napisan je bil tudi zakon o posebnih potrebah, sedanji zakon ne služi svojemu namenu, da bi učenci in dijaki dobili pomoč v trenutku, ko jo potrebujejo. Zakon o vrtcih pa je predvideval, da bi imela podjetja subvencionirane vrtce, s tem bi razbremenili starše, ki morajo v podjetjih ostajati preko delovnega časa. »Zdi se mi katastrofalno, da se dela razlika med otroki, ki hodijo v zasebno šolo, ker želijo malce drugačen program,« je dejala Mojca Škrinjar glede financiranja obveznega programa v osnovnih in srednjih šolah. Kot pomanjkljivost v trenutnem šolskem sistemu pa vidi tudi to, da se ne nagrajuje uspešnih in dobrih učiteljev.

Mojca Škrinjar je komentirala tudi uvedbo devetletne osnovne šole. Pojasnila je, da je bil del devetletke prepis finskega modela, drugi del pa izhaja iz angleškega modela, ki je popolnoma nasproten Finskemu. Po mnenju Škrinjarjeve se je devetletka na nek način sfižila, prinesla pa tudi manjši del pozitivnih stvari.

V mandatu 2004-2008 je bila uvedena brezplačna izposoja učbenikov na osnovnih šolah. V času ministra Lukšiča so nadomeščanje učbenikov opustili, tako da so v skladih ostali samo stari učbeniki. Škrinjarjeva meni, da so delovni zvezki sicer potrebni, ne pa v taki količini. Ob tem je poudarila, da se SDS zavzema za uvedbo elektronskih učbenikov, ob kateri starosti jih uvesti, pa morajo presoditi pedagogi in psihologi. »Če pogledate druge države, je to, kar je obvezno, zastonj, tega staršem ne morete nalagati,« je dejala Škrinjarjeva in nadaljevala, da bi moralo enako veljati za srednje šole: »Danes je srednja šola v razvitem svetu skoraj standard, zato je treba tudi za to skrbeti.«

Posebna pozornost bi morala biti namenjena učenju slovenskega jezika. »V naših šolah je premalo časa, da bi se učenci in dijaki lahko lepo ustno in pisno izražali,« meni Mojca Škrinjar. Učitelji nimajo dovolj časa, bi lahko te izdelke popravili in učencem povedali za napake. Rabo lepega slovenskega jezika je treba vzpodbujati pri vseh predmetih. »Ko bo v Sloveniji dobil slovenski jezik tisto vlogo, ki bi jo moral imeti, bo tudi odnos do slovenščine drugačen,« je še prepričana Škrinjarjeva.