Mag. Mojca Inkret je že dlje časa vpeta v slovensko politiko in v delo Slovenske demokratske stranke. V državnem zboru je zaposlena kot strokovna delavka SDS, poleg tega pa je tudi predsednica Delavske zveze Slovenske demokratske stranke. Tokrat se je odločila, da želi več narediti za svoj kraj, zato kandidira za županjo Občine Šentjur. Z njo se je pogovarjalo uredništvo Celjskega glasnika, kjer si lahko preberete tudi celoten intervju
Do sedaj smo vas spoznali kot zelo aktivno članico lokalnega odbora SDS v Šentjurju in predvsem kot aktivno predsednico Delavske zveze Slovenske demokratske stranke. Zato nas zanima, kako ste s tem svojim delom do sedaj zadovoljni in ali imate občutek, da je vaše delo postalo prepoznavno tako na državni kot lokalni ravni?
Vsako delo z dobrimi in iskrenimi nameni obrodi sadove. Zelo sem ponosna, da sem del tako velike družine, kot je Slovenska demokratska stranka. Znotraj te stranke sem lahko pričela delovati tako, da sem gradila na temeljih, ki jih zagovarjam od nekdaj, na domoljubju, spoštovanju, prijateljstvu ter sodelovanju. To so tudi vrednote, ki jih stranka živi in si zanje prizadeva. Zato me zgrozi, ker slovenski mediji, razen redkih izjem, tako nizkotno vršijo napad na predsednika Slovenske demokratske stranke Janeza Janšo in izkrivljajo resnico, kar je nedopustno ter vsega obsojanja vredno.
Predsednica Delavske zveze Slovenske demokratske stranke sem drugi mandat in res smo se potrudili, da smo forum Delavske zveze SDS naredili prepoznaven med samimi člani SDS, kot tudi navzven. V obdobju mojega predsedovanja v prvem mandatu smo občutno povečali število članov DZ SDS. Začeli smo prejemati pisma in pobude državljank in državljanov, ki so se obrnili na nas, da bi jim pomagali pri iskanju rešitev za njihove težave, med drugim tudi na področju kršitev pravic delovnopravne zakonodaje in na področju socialne varnosti.
Ali se lahko v nekaj besedah predstavite vašim potencialnim volivcem in volivkam?
Prvo bi izpostavila, da sem najprej mama. Zase lahko rečem, da sem vztrajna ter odločna ženska z izjemnim socialnim čutom za sočloveka. To mi je bilo zagotovo položeno v zibelko, saj sem že od malih nog dovzetna za krivice drugih. Imela sem lepo otroštvo, neizmerno podporo staršev in starih staršev. Ponosna sem na to, da izhajam iz preproste delavske družine in njim gre zahvala za to, da so mi z odpovedovanji omogočili uresničiti moje sanje. Kakorkoli, ko sem se odločala ali bom učiteljica ali pravnica, je obveljalo slednje in bolj prav se nisem mogla odločiti. Želja mi je bila postati sodnica, a ker sem bila del pravosodnega sistema tudi sama kratek čas, je prišlo spoznanje, da del tega sistema ne bom nikoli. Saj poznate tisti pregovor: » Če ne pihaš v isti rog….« Po izobrazbi sem magistra pravnih znanosti delovnega prava in prava socialne varnosti, sicer pa borka do konca. Moj moto je: »Ne stori drugemu tistega, česar ne želiš, da bi ti on storil.«
Na kaj ste v vašem življenju najbolj ponosni in zakaj se vam zdi, da je to mejnik, ki je izpopolnil vaše življenjsko poslanstvo?
Pomembnih življenjskih uspehov je veliko. Največji življenjski uspeh je vsekakor moj sin, ki izpopolnjuje vsak trenutek mojega življenja. Teh občutkov in radosti se ne da kupiti z nobenim denarjem in uspehom na poslovnem oziroma delovnem področju.
V nadaljevanju bi vsekakor izpostavila dokončanje magistrskega študija na Pravni fakulteti v Mariboru, s katerim sem pridobila naziv magistra pravnih znanosti in to s področja delovnega prava in prava socialne varnosti, saj sem s pomočjo študija pridobila znanja, ki so mi že do sedaj koristila pri moji pomoči najšibkejšim oziroma najranljivejšim skupinam v naši družbi. Prepričana sem, da bom svoje znanje lahko še v večji meri uporabila v svoji nadaljnji poklicni poti.
Kot tretji moj uspeh je vsekakor sodelovanje v Preiskovalni komisiji o ugotavljanju zlorab v slovenskem zdravstvenem sistemu na področju prodaje in nakupa žilnih opornic, kjer sem sodelovala kot strokovna sodelavka. Pri tem delu sem imela priložnost sodelovati z odlično poslanko, gospo Jelko Godec, s katero sva resnično dobro sodelovali. To je zame pomemben življenjski mejnik, tudi zaradi tega, ker sem iz prve roke spoznala kako je pri nas sistemska korupcija vpeta v vse pore družbenega življenja in mi je to spoznanje dalo še več volje do tega, da se išče poti k rešitvi za izkoreninjenje sistemske korupcije.
Zakaj ste se odločili, da se podate v kandidaturo za županjo v Šentjurju?
Za mesto županje sem se odločila, ker je Šentjur mesto v katerem sem preživela mladost. Zadnja leta sem pričela opažati stagnacijo pri samem razvoju občine in velikokrat dobila občutek, da se določeni projekti, ki bi našim občankam in občanom izboljšali kakovost bivanja, ne premaknejo z mrtve točke.
Vedno sem se zavedala in se zavedam, da lahko le z proaktivnim sodelovanjem ustvarimo naš boljši jutri. S tem razlogom sem se odločila, da se bom pogumno podala v izziv za zasedbo mesta županje Občine Šentjur, ker bom tako lahko konkretno in učinkovito reševala težave, ki se pojavljajo pri naših občankah in občanih v njihovem vsakdanjem življenju. Čas je za veter sprememb na bolje za vse v Občini Šentjur.
S katerimi projekti boste poskušali v Šentjurju doseči, da bo postalo mesto in občina, v katero si bodo želeli prihajati tako mladi kot vse generacije?
V času mojega županovanja si bom prizadevala za postavitev centralnega otroškega igrišča v mestu Šentjur. Vsekakor podobne javne površine potrebuje preostalih 12 krajevnih skupnosti. Povečati moramo kapacitete v Domu starejših Šentjur ter urediti celovito zdravstveno oskrbo v vseh predelih naše občine. Za kmete, ki želijo oživiti degradirana območja, moramo znižati trenutne visoke obremenitve.
V občino bom poskušala privabiti visokokvalificirane posameznike in podjetja, ljudje morajo začeti preživljati svoj prosti čas kvalitetno, sama občina se mora pričeti trajnostno razvijati, predvsem pa moramo poskrbeti, da se pričnejo vse krajevne skupnosti in njihovi krajani proaktivno vključevati v razvoj občine.
Kot sem že omenila v našem pogovoru, je potrebno projekt navezovalne ceste premakniti iz mrtve točke ter poskrbeti za izgradnjo novega gasilskega doma. Šolski center Šentjur mora pridobiti novo telovadnico, Glasbena šola Šentjur pa mora pričeti delovati na eni lokaciji.
Ali si boste prizadevali, da potrebe občine prenesete prek lokalnih poslancev v sam Državni zbor Republike Slovenije in do Vlade Republike Slovenije?
Vsekakor bom naredila vse, da bo v Šentjurju zaživelo konstruktivno sodelovanje med županjo in lokalnimi poslanci. Vsak pomemben projekt, ki se dotika naše, občine je potrebno uskladiti z našimi poslanci, ker le tako lahko potem v hramu demokracije z dejstvi in na konstruktiven način zagovarjajo zamisli in potrebe občine.
V kolikor prihaja do t. i. »šumov« v komunikaciji med županjo in poslanci, lahko stvari hitro peljejo v smer iz katere je težko zopet najti pravo pot. V primeru Občine Šentjur je bil jasen pokazatelj nesodelovanja predlog Zakona o sanaciji Celjske kotline, ki ne zajema Občine Šentjur, ker župan ni bil pripravljen prisluhniti lokalnim poslankam. Pri tako pomembnih projektih je potrebno preseči ovire in vedno delovati v dobrobit občank in občanov.
V kolikor bo temu tako, nas zanima, kako boste lokalne predstavnike prepričali, da so določeni projekti nujno potrebni in da jih je potrebno realizirati, da ne bo prihajalo do blamaž, ki smo jim bili priča v preteklem sestavu Državnega zbora Republike Slovenije, ko določeni lokalni predstavniki niso podprli lokalnih projektov?
Vrata župana morajo biti vedno odprta za vsakega občana in občanko, da lahko pride s konstruktivnim predlogom in rešitvijo do besede. Zato je še kako pomembno, da župan sodeluje z ljudmi, da ve kakšne so njihove potrebe. Lokalne poslance je namreč potrebno prepričati, da je sodelovanje še kako pomembno za vse občanke in občane, kot tudi samo občino in ne le nekaj posameznikov. Občina je namreč skupnost, v kateri se moramo dobro počutiti vsi, da lahko govorimo o visoki kvaliteti bivanja.
Za konec nas zanima, kaj bi sporočili vsem, ki pravijo, da so apolitični in jih politika ne zanima ter kako bi ljudi prepričali v dejstvo, da je volilna pravica največje bogastvo ter najvišja moč v demokraciji?
Osebno sem mnenja da apolitičnost ne obstaja. Vsak človek ima o vsaki zadevi neko določeno mnenje in to mnenje je pomembno, da razjasni in pojasni. Ljudje se premalo zavedajo, da nam je šele slabih 30 let dano, da lahko svoje mnenje jasno in glasno izrazimo. V preteklosti se je žal zaradi razmišljanja s svojo glavo ljudi zapiralo ali pa se jim je zgodilo še kaj hujšega.
Zato bi vsem rada povedala, da se naj pričnejo aktivno vključevati v družbeno – politično življenje, ker le tako bodo lahko ustvarjali življenje po svojem okusu. In naj gredo na vsake volitve, referendum ter oddajo svoj glas, ker vsak glas šteje in z vsakim glasom lahko izrazimo kaj si v bližnji in daljni prihodnosti želimo.
Vir: celjskiglasnik.si
