Mladinsko problematiko je mogoče reševati zgolj celostno
sobota, 26. 2. 2011Študija Mladina 2010 dokazuje, da Slovenija nujno potrebuje jasno vizijo razvoja, ki bi sinergijsko povezovala različna družbena področja. Študija Mladina 2010 kompleksno portretira stanje na področju slovenske mladine. Zajema področja ekonomije, izobraževanja, sociale, demografije, družin itd., ki so vsa medsebojno tesno povezana. Že to kaže na to, da je mogoče ugotovljene probleme reševati le povezano, celostno ali pa sploh ne. V nasprotju s tem skušajo ministrstva in druge institucije reševati probleme le na svojem področju, parcialno, nepovezano in zato nujno neuspešno. Kar je seveda le odsev splošnih družbenih razmer v Sloveniji v začetku 21. stoletja. Zanje je značilna vse večja razdrobljenost, nepreglednost, parcialnost, uveljavljanje ozkih interesov in koristi, nenehno politično spopadanje in s tem vse večja neučinkovitost na vseh področjih. Očiten primer je neučinkovitost sodstva in preveč pogosto neupoštevanje zakonskih norm celo s strani državnih institucij. V Sloveniji ni družbenega soglasja o bodočem razvoju, ni celostne vizije, ni povezovalne sinergije na ravni države, ne vemo, kaj hočemo. Rezultat je ta, da nihče ne more ukrepati usklajeno. Primerjava različnih kazalnikov stanja v Sloveniji s stanjem v primerljivih državah kaže, da smo pri več kazalnikih na prvem mestu. V dobrem ali slabem pomenu? Je to tako zaradi tega, ker smo v prednosti, v zaostajanju ali v neurejenem stanju? Bojim se, da sta zadnji dve premisi bliže resnici.Demografskih in ekonomskih problemov ni mogoče reševati ločeno od izobraževalnih, socialnih itd. Pri nas pa odgovorni ne rešujejo problemov, ampak skrbijo le za lastne interese. Mladina ni zanimiva drugače kot zaradi njihovih lastnih koristi. Zakaj bi sicer fakultete vpisovale študente na podlagi lastnih potreb in ne potreb trga dela? Vpisi niso sorazmerni s potrebami. Po eni strani primanjkuje tehničnega kadra in zdravnikov, po drugi strani vsako leto diplomira veliko preveč ekonomistov. Avtonomija univerz, kar se tiče celostnih potreb družbe, ni noben argument. Kako Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo regulira vpis, pa ostaja uganka. Če bi to opravljalo celovito in družbeno odgovorno, bi prav gotovo moralo upoštevati diskrepance med področji ekonomije, izobraževanja in socialnega stanja mladih, ki jih kaže študija Mladina 2010.Te so predvsem naslednje:
• rastoča nezaposlenost mladih ob rastoči izobraženosti ,
• rastoče število študentov ob nižanju BDP za visoko šolstvo,
• ugodnost študija oziroma dobro počutje študentov ob nenormalni dolgotrajnosti dodiplomskega študija,
• nepovezanost izobraževanja s potrebami gospodarstva,
• kljub večjemu številu mladih, ki so v izobraževanje vključeni, stanje v osnovnih in srednjih šolah kaže na to, da je izobraženost vse manj cenjena. Konec koncev izobrazba v neurejenih družbenih razmerah vse manj korelira z individualno ekonomsko uspešnostjo. In še manj izobraženost.
Stanje na področju družin in demografije je seveda le logična posledica navedenega. Mladi ostajajo brez služb, varne prihodnosti, materialnih pogojev, stanovanj in otrok. Družba v celoti propada.
Slovenija nujno potrebuje jasno smer ali vizijo razvoja, ki bi sinergijsko povezovala različna družbena področja. Ni dovolj splošna vizija na ravni vrednot, na primer ustava. Potrebna je operativna razvojna vizija z ustreznimi strategijami. Potrebna je urejena, notranje povezana in ne razpadajoča država, kar pa je mogoče le ob ustrezni družbeni odgovornosti nosilcev moči. Mladih ne zanimajo več vsebine koalicijskih pogodb, ampak verodostojnost tistih, ki so jih oblikovali, podpisovali in naj bi jih uresničevali. V dobro družbe v celoti seveda, če smo resni in ne zahrbtno hinavski. Žal so aktualne elite padle na izpitu iz verodostojnosti. O tem jasno priča nezaupanje mladih do elit, predvsem nosilcev moči.
Kdo lahko potegne slovenski voz iz močvirja egocentričnih, parcialnih, ozko politikantskih, pridobitniških, družbeno škodljivih interesov? Koliko časa bo še treba čakati? Kdo ima vizijo in voljo?
Odbor za šolstvo in šport pri Strokovnem svetu SDS
• rastoča nezaposlenost mladih ob rastoči izobraženosti ,
• rastoče število študentov ob nižanju BDP za visoko šolstvo,
• ugodnost študija oziroma dobro počutje študentov ob nenormalni dolgotrajnosti dodiplomskega študija,
• nepovezanost izobraževanja s potrebami gospodarstva,
• kljub večjemu številu mladih, ki so v izobraževanje vključeni, stanje v osnovnih in srednjih šolah kaže na to, da je izobraženost vse manj cenjena. Konec koncev izobrazba v neurejenih družbenih razmerah vse manj korelira z individualno ekonomsko uspešnostjo. In še manj izobraženost.
Stanje na področju družin in demografije je seveda le logična posledica navedenega. Mladi ostajajo brez služb, varne prihodnosti, materialnih pogojev, stanovanj in otrok. Družba v celoti propada.
Slovenija nujno potrebuje jasno smer ali vizijo razvoja, ki bi sinergijsko povezovala različna družbena področja. Ni dovolj splošna vizija na ravni vrednot, na primer ustava. Potrebna je operativna razvojna vizija z ustreznimi strategijami. Potrebna je urejena, notranje povezana in ne razpadajoča država, kar pa je mogoče le ob ustrezni družbeni odgovornosti nosilcev moči. Mladih ne zanimajo več vsebine koalicijskih pogodb, ampak verodostojnost tistih, ki so jih oblikovali, podpisovali in naj bi jih uresničevali. V dobro družbe v celoti seveda, če smo resni in ne zahrbtno hinavski. Žal so aktualne elite padle na izpitu iz verodostojnosti. O tem jasno priča nezaupanje mladih do elit, predvsem nosilcev moči.
Kdo lahko potegne slovenski voz iz močvirja egocentričnih, parcialnih, ozko politikantskih, pridobitniških, družbeno škodljivih interesov? Koliko časa bo še treba čakati? Kdo ima vizijo in voljo?
Odbor za šolstvo in šport pri Strokovnem svetu SDS