Mladi si želijo dostojno delo in socialno varnost

V petek, 12. 5. 2017, je v Ipavčevem kulturnem centru Šentjur poslanka Jelka Godec v sodelovanju z Delavsko zvezo Slovenske demokratske stranke organizirala javno tribuno z naslovom »Zaposljivost mladih v socialni državi«. Svoje razmišljanje so s poslanko Jelko Godec delili evropska poslanka Romana Tomc in članica Evropske ljudske stranke, ki ji pripada Slovenska demokratska stranka, poslanec SDS Žan Mahnič in predsednica Delavske zveze SDS mag. Mojca Inkret. Gostiteljica in gostje so razpravljali o tem, kako bi lahko mladim pomagali, da bi v teh časih lažje prišli do zaposlitve, ki bi jim nudila dostojno delo ter socialno varnost.

Evropska poslanka Romana Tomc je na začetku poudarila, da je bila Slovenija v sklopu Sheme Jamstva za mlade pri črpanju evropskih sredstev zelo neučinkovita, saj ji je uspelo pridobiti le 9 milijonov evrov, za primerjavo pa je povedala, da je Irska pridobila 86 milijonov evrov. Prav tako pa je poudarila, da je bil ta denar zelo slabo porabljen, saj so po končanih vključitvah v te ukrepe zaposlitev dobile samo štiri osebe. Poudarila je tudi, da Ministrstvo za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti s svojimi izjavami o zmanjšanju brezposelnosti ne podaja verodostojnih izjav, saj podatki ne povedo, koliko je dejansko delovno aktivnih ljudi, saj bi le tako lahko pridobili jasno sliko kako uspešni so njihovi ukrepi. Težavo vidi tudi v tem, da država veliko denarja nameni štipendiranju mladih študentov, ki predstavljajo »top of the top« in lahko študirajo na vseh elitnih univerzah. Vendar pa jih po končanem študiju država ne zna pridobiti nazaj, ker za njih ne najde ustreznih delovnih mest, kar je zelo žalostno saj po večini ti ljudje potem v drugih država dosežejo zelo velike uspehe.
Poslanec SDS Žan Mahnič je povedal, da vidi težavo v tem, da je Državni zbor že trikrat zavrnil predlog SDS Zakona o vajeništvu, ki so ga predlagali, sedaj pa je koalicija sprejela podoben zakon, vendar velja le za štiri poklice. Po njegovem s tem mladim onemogočajo, da bi se jih že v času izobraževanja povezalo s trgom dela in njihovimi bodočimi delodajalci. Izrazil je tudi zaskrbljenost pri razmišljanju mladih, saj je povedal, da pri trudu vključevanja mladih v SDM, velikokrat dobi vprašanje, »kaj pa bom jaz imel od tega«? ali pa »potem bom pa strankarsko zaznamovan.« V odgovor vsem pa je povedal svoj primer, da je imel v času študija dovolj tarnanja in se je odločil, da se bo aktivno vključil v snovanje politike, ki bo zanj in za njegovo generacijo prinesla izboljšave. Glede zaposlovanja mladih pa je še povedal, da se sam ne more pritoževati, da pa so njegovi študentski kolegi veliko zaposlitev dobili predvsem zaradi politične prepričanosti, kar predstavlja veliko težavo v Sloveniji.

Mag. Mojca Inkret je potrdila navedbe Romane Tomc o neučinkovitosti izvajanja Sheme Jamstva za mlade, saj je v okviru svojega magistrskega dela prišla do ugotovitve, da je po zaključeni vključitvi v ukrepe zelo malo mladih ostalo povezanih s trgom dela, kar zanjo pomeni, da ukrepi ne služijo svojemu namenu. Povedala je tudi, da po izkušnjah, ki jih je pridobila na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, institucija ne pripomore k temu, da bi mladi pridobili dostojne zaposlitve in bi se jih povezalo s trgom dela, ker prihaja do preobremenitve svetovalcev, ki nato ne morejo nuditi dovolj velike pomoči mladim pri iskanju rešitev. Poudarila pa je, da bi bilo pomembno v Sloveniji ponovno oživiti Delavsko zbornico, ki pa bi bila namenjena reševanju težav delavcev, prav tako pa je poudarila, da v kolikor bi takšna zbornica delovala po zgledu avstrijske delavske zbornice, trenutni sindikati ne bi našli mesta v njej, ker po avstrijskem modelu delavska zbornica služi delavcem ne politični eliti in z njimi povezanimi sindikati, kot se to dogaja pri nas.

Vsi zbrani pa so se strinjali, da bi bilo potrebno urediti korektno obdavčenje pogodb, ki bi jih lahko sklenili študentje, da bi se lahko ukinilo delo preko študentskih napotnic, ki pripomorejo k velikemu bogatenju študentskih servisov. Poleg tega pa bi se vse te pridobljene izkušnje mladim v času študija morale šteti v delovne izkušnje pri iskanju zaposlitev v nadaljevanju njihove poklicne poti. Enotnega mnenja so bili tudi glede izobraževalnega sistema, da mladih ne zna usmerjati v pravo poklicno pot vsakega posameznika. Bili pa so zaskrbljeni tudi nad neodzivnostjo mladih, saj sami premalo naredijo, da bi s svojimi dejanji pripomogli k izboljšanju svojega položaja.