Mlade je potrebno začeti pravočasno poklicno in karierno usmerjati

V interesu vseh je spodbujanje zdravega gospodarstva. Kandidatka SDS za županjo Maribora dr. Andreja Špernjak je v petek, 8. marca v Malečniku pri Mariboru gostila javno tribuno, kjer je bilo govora o strukturni reformi na področju trga dela, o pokojninski reformi ter o perspektivah mladih. Gosta dr. Andreje Špernjak sta bila podpredsednica DZ RS, poslanka SDS ter članica Strokovnega sveta SDS Romana Tomc in Andrej Čuš, najmlajši poslanec v zgodovini Slovenije in predsednik SDM.Romana Tomc se je z veseljem odzvala vabilu dr. Andreje Špernjak, ji čestitala za pogum ob kandidaturi za županjo Maribora ter izrazila podporo. Tomčeva je bila, preden je postala poslanka, zaposlena kot državna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, zato področje sociale dobro pozna. Dejala je, da je vladi v tem mandatu uspel velik podvig na tem področju, saj je sprejela pokojninsko reformo in reformo trga dela, ki sta bili ključni. Pogovarjamo se o novih delovnih mestih in pokojninah, za katere vplačujejo mladi, ki pa nimajo službe, teh pa ni, če gospodarstvo ni zdravo. Zato je v intersu vseh, da spodbujamo zdravo gospodarstvo.  Potrebujemo podjetja, ki zaposlujejo. Ta hip žal ni nikogar, ki bi imel čarobno paličico in to naredil, gre za postopne korake. Potrebno bo leto ali dve, da bodo učinki reform vidni.Potrebujemo nova delovna mesta, imamo 125 000 brezposelnih in še 20 000 brezposelnih invalidov. Meni, da je med mladimi še veliko več brezposelnih kot kažejo številke. Smo pa svojevrstni rekorderji, saj več kot 70% populacije študira. Mladi študirajo, ker ne dobijo službe, zato bi se vpisi v šole in fakultete morali nekoliko omejiti, saj gre v veliko primerih zgolj za fiktivne vpise. Andrej Čuš je dr. Andreji Špernjak čestital ob kandidaturi za županjo Mariboro. Nato nam predstavil, da je situacija zelo resna, vprašanje je, kdo bo delal za pokojnine sedanje generacije, predvsem zaradi tega, ker brezposelnost med mladimi raste. Nekaj je narobe z zakonodajo, ker mladim ni nudila varne zaposlitve, posledica je, da mladi ostajo doma, ko imajo 30 let ali več in opozori na izkoriščanje študentskega dela.Velik problem vidi Čuš tudi v pomajkanju poklicnega in kariernega usmerjanja. Mlade bi morali že zgodaj spodbujati k razmišljanju, kje bodo delali. Danes se soočamo s tem na, da na eni strani primanjkuje delovne sile, na drugi pa je poplava diplomantov iz družboslovja.Izobrazbena struktura mladih je velik strukturni problem naše države, s katerim se bomo soočali naslednjih 20 let ali 30 let. Do nedovnega veljavna zakonodaja je bila zastavljena tako, da mladim ni zagotavljala varne prihodnosti, sploh pa ni bilo mogoče razmišljati o družini ali kreditu, saj so bili mladi zaposleni le za določen čas, zato so mnogi odšli v tujino.Mlade je potrebno usmerjati, jih učiti podjetnosti in kreativnosti, ni dovolj en množični posvet s socialno delavko, o tem, v katero šolo se bo kdo vpisal. Nov zakon o štipendiranju predvideva  univerzalno štipendijo za vse, ki se bodo izobraževali za deficitarne poklice. Tak dijak ali študent bo prejel vsak mesec 100 evrov štipendije, ne glede na njegov status. Meni, da je to dobra sistemska spodbuda, ki bo mlade motivirala, da začnejo razmišlajati o tem, kaj bo takrat, ko bo prvič poslal prošnjo za zaposlitev. Problem brezposelnosti med mladimi je globalen, v Španiji je delež brezposelnosti med mladimi čez 50%.Za probleme mladih so  dovzetni tudi v Bruslju, kjer so razpisali jamstveno shemo oziroma jamstva za brezposelne mlade. Evropska unija bo v naslednjih 7 letih temu  namenila 6 milijard evrov sredstev in Čuš upa, da bomo ta denar uspeli počrpati tudi v Sloveniji. Do denarja bodo opravičene kohezijske regije, ki imajo nadpovprečno brezposelnost med mladimi, med te regije pa, žal, spada tudi severovzhodna Slovenija. Minister Andrej Vizjak je podoben projekt izpeljal tudi pri nas. Šlo je za projekt »Prvi izziv«. Z 22 milijoni evrov nepovratnih sredstev iz Bruslja se je omogočilo zaposlitev preko 3000 mladim diplomantkam in diplomatom za vsaj 18 mesecev, s tem mladi postanejo na trgu delovne sile nekoliko bolj konkurenčni. Tudi študentsko delo bi moralo šteti v delovno dobo. Poklic učitelja pa je potrebno prilagoditi aktualnim razmeram in mlade začeti pravočasno poklicno in karierno usmerjati. Špernjakova se je spraševala, kako je lahko prišlo leta 2011 do tako nesimetričnega podeljevanja denarne pomoči, kjer je mariborska regija ter 10 ostalih skupaj dobilo  40% pomoči, samo Ljubljanska regija, ki je najbolj razvita pa 60% sama, ob tem gre za centralizacijo, med tem, ko se na druge dele Slovenije pozablja. Zato si bo kot županja Maribora prizadevala za enakomeren razvoj regij.