Mir – kako enostavna beseda, kako težka naloga

Predsednica Krščanskega foruma SDS Simona Pavlič je ob začetku prvega simpozija Krščanskega foruma SDS prijazno pozdravila vse prisotne v Stični, ki jo je poimenovala kot zibelko civilizacije z veliko začetnico, izvir kulture na Slovenskem. »Kako rada mora imeti Marija slovenski narod, da nam je spregovorila celo v slovenskem jeziku,« je dejala Pavličeva. Gre za Marijino prikazanje deklici Urški na gori Skalnica, danes poznani kot Sveti gori nad Gorico.

Spomnila je, kako so Slovenci po drugi svetovni vojni molili v Vetrinju pred podobo Žalostne Matere Božje in izprosili milost, da se je nekaterim uspelo rešiti. Marijo pa je povezala tudi s slovensko osamosvojitvijo, saj se je v Medžugorju prikazala točno 10 let pred razglasitvijo samostojne države. »Na tej poti osamosvojitve nas je spremljala Kraljica Miru tudi na Kureščku,« je dejala in dodala, da je bilo najbolj logično, da se po uspešni zgodbi slovenske osamosvojitve, z malo žrtvami, slovenski narod posveti Mariji. Tako letos praznujemo 25-letnico posvetitve slovenskega naroda Mariji.

V nadaljevanju je generalna sekretarka SDS Alenka Jeraj je dejala: »Skoraj neverjetno se zdi, da so lahko besede, izrečene pred 100 leti, še danes tako žive in aktualne in nas opominjajo, kaj je naša naloga.« Izrazila je prepričanje, da Marija prihaja v naše doline, na naše gore, v naše domove, da nas potolaži, objame, nam pokaže pot. Prihaja skromno in prinaša upanje svetu. »Marija v svojih prikazovanjih pravi, molite za mir. To se nam velikokrat zdi zelo abstraktno, ampak danes na svetu veliko ljudi ne živi v miru,« je izpostavila Jerajeva.

Mnogokrat se zastavlja vprašanje, zakaj Bog dopušča vojne. Jerajeva pravi, da vojne niso zaradi Boga, so zaradi ljudi, ki tudi v današnji civilizaciji ne znajo rešiti stvari s pogovorom, ampak so v imenu sovraštva in ideologije pripravljeni ubijati. Zato Marija pravi: Molite za mir. Tako je bilo v Medžugorju, pa ljudje niso razumeli, so rekli, saj je mir. Vemo kaj se je kasneje dogajalo po Balkanu. Enako pa Marija pravi tudi na Kureščku: Živite v spravi, delite mir. Molite in postite se, ni čas za duhovno lenobo in počitek.

»Vsak od nas je povabljen, da dela za mir, da živi in ravna po Marijinih sporočilih in tako bomo pregnali nevarno duhovno temo v Sloveniji,« je dejala Alenka Jeraj. K temu je dodala, da je še posebej velika odgovornost na vseh, ki se ukvarjajo s politiko, da vidijo in prepoznajo duhovno temo, kar pa ni dovolj, s svojimi dejanji in ravnanji jo morajo preganjati, pri tem pa potrebujejo Božjo in Marijino pomoč.

Pater dr. Anton Nadrah je najprej spregovoril o glavnih fatimskih dogodkih in takratnih razmerah. Poudaril je, da je Bog vedno ljubezen. »Ob zgodovinsko prelomnih in nevarnih časih posega v svet so njegovi posegi v dogajanje sveta še bolj izraziti, kakor običajno. Za te posege večkrat uporablja zlasti Devico Marijo,« je dejal dr. Nadrah in tako se je zgodilo tudi pred sto leti, v času prve svetovne vojne, v Fatimi na Portugalskem. Desetletni Luciji in devetletnemu bratrancu Frančišku ter njegovi sedemletni sestrici Jacinti se je šestkrat prikazala nebeška Gospa.

Čas je bil res prelomen. Na Portugalskem so vladali prostozidarji, ki so ponavljali geslo: »Niti Bog niti vera!« Ločili so Cerkev od države. Sistematično so širili sovraštvo do Cerkve in jo preganjali, zaplenili so njeno premoženje, ukinili cerkvene praznike, zaprli katoliške šole, prepovedali verouk. V Rusiji so boljševiki pripravljali revolucijo. Njihov voditelj Lenin je dejal: »Bog je moj osebni sovražnik.«

Trije pastirčki so gledali in poslušali nenavadna sporočila in naročila, ki so bila odgovor nebes na navedena, veri sovražna dejstva. »Ta sporočila so pokazala, da je rešitev človeštva v spreobrnjenju, veri, molitvi, upanju in ljubezni, v zvestobi Cerkvi, v češčenju Matere Božje in posvetitvi njenemu brezmadežnemu Srcu, ki bo končno zmagalo. Zelo je bila v ospredju molitev in delo za mir in urejeno življenje ter spreobrnjenje, brez takšnih nasilnih režimov, kot so komunizem, nacizem in fašizem,« je dejal pater Nadrah.

V nadaljevanju je cistercijanski pater predstavil vsebino fatimskih skrivnosti. Marijina prikazovanja so se nadaljevala vsakega 13. v mesecu. Pastirčkom je razodela tri fatimske skrivnosti. V prvi so različne napovedi, ki zadevajo Cerkev in človeštvo. V ospredju je večna sreča pri Bogu v nebesih, v bivanju na zemlji pa življenje v medsebojnem miru, ljubezni in edinosti.

V drugem delu fatimske skrivnosti je tudi pogojna napoved 2. svetovne vojne. Do nje ne bi prišlo, če bi ljudje »nehali žaliti Boga«. Greh je namreč vzrok nesoglasij med ljudmi, ki privedejo do sovraštva in velikih medsebojnih napetosti. V tretjem delu fatimske skrivnosti je napovedano preganjanje Cerkve s papežem na čelu. Glavna oseba tretjega dela skrivnosti je bil sv. Janez Pavel II. Da je bil prav on napovedani »v belo oblečeni škof«, je spoznal po atentatu, ki ga je nanj izvršil turški terorist Ali Agca ravno na fatimski dan, 13. maja 1981. Gotove smrti ga je tedaj rešila Marijina materinska roka, ki je tako vodila kroglo, da se je ta izognila življenjsko pomembnim delom telesa.

V Sloveniji je v času druge svetovne vojne fatimska naročila vzel zelo zares ljubljanski škof Gregorij Rožman. Svojo škofijo je v nedeljo, 30. maja 1943, posvetil Marijinemu brezmadežnemu Srcu. Pater Anton Nadrah je spomnil na Rožmanove besede: »Marija bo slovenski narod rešila, če se bo dal rešiti – rešila ga bo po njegovih družinah. Kako? S tem, da se družine posvetijo njenemu brezmadežnemu Srcu in v duhu te posvetitve živijo.«

15. avgusta letos bomo obhajali 25-letnico posvetitve slovenskega naroda Mariji. Svojo odločitev za posvetitev Mariji so škofje med drugim utemeljili takole: Ko smo s samostojno državo Slovenci obrnili povsem novo stran v zgodovini našega naroda in s tem tudi naše vernosti, si želimo, da bi Marija še močneje stopila v to zgodovino. Posvetitev in izročitev našega naroda Mariji je izraz našega priznanja za vse, kar je storila in še dela za naš narod. Želimo se vrniti v Evropo sv. Benedikta, ki je, po besedah Pavla VI., prinesel Evropi križ (krščanstvo), knjigo (kulturo) in plug (gospodarski napredek). Želimo se vrniti v Evropo svetih bratov Cirila in Metoda, ki sta našemu narodu prinesla krst in abecedo, vero in književnost. S tem sta mu zagotovila prihodnost in napredek.

Poslanka v Evropskem parlamentu Patricija Šulin je predstavila Sveto goro pri Gorici, ki letos praznuje 300 letnico kronanja svetogorske podobe v spomin Marijinega prikazovanja na tem kraju, ki ima po besedah svetega papeža Janeza Pavla II. poseben pomen, zaradi svoje zgodovine in položaja ob meji med dvema narodoma, kot podoba in živ spomin na vrednote miru in bratstva, zato naj vsi, ki prihajajo na ta častitljivi kraj molitve utrjujejo vezi ljubezni in prijateljstva.

V nadaljevanju je Šulinova predstavila nastanek, delovanje in poslanstvo Evropske unije in izpostavila nekatere slovenske dosežke iz časa prve Janševe vlade, ki je kot prva nova članica vodila EU. Sedanji papež je poslance v Strasbourgu nagovoril leta 2014 in dejal, da je mora Evropska unija postaviti človeka v središče. Papež pravi, da Evropa ni skupek pravil, ampak način razumevanja človeka, zato je evropske voditelje pozval naj iščejo in udejanjajo poti upanja za Evropo.

Po besedah Šulinove pa krščansko podstat izražajo tudi evropski simboli. Zastavo iz 12 zvezd na modri podlagi je oblikoval velik častilec Device Marije. Zvezde izhajajo iz Marijinega venca in predstavljajo deviško čistost. Modra barva pa predstavlja nebo. Avtor je ob predstavitvi zastave zaradi morebitnih konfliktov zamolčal njen verski izvor. »12 zvezd je predstavil kot simbol celovitosti, enotnost in polnosti, kar še danes velja za uradno razlago,« je razložila Šulinova.

Evropska poslanka je še opozorila na nasilje nad kristjani po vsem svetu in na posege, ki vodijo k razvrednotenju družine. »Za Evropsko unijo je nevarno, če bi pozabili na svojo krščansko dediščino,« je opozorila. Patricija Šulin je svoje razmišljanje zaključila z besedami: »Prihodnost Evropske unije je odvisna predvsem od evropske identitete, ki temelji na judovsko-krščanski kulturni in religiozni dediščini in na grško-rimskem humanističnem izročilu.«

France Cukjati, član Izvršilnega odbora Krščanskega foruma SDS, sicer tudi predsednik Sveta SDS in predsednik Zbora za republiko, je spregovoril o Mariji kot dopolnitvi Božje dimenzije. »Kdor v mladosti, v otroštvu ni dobil simbola Boga, bo tudi v življenju težko spoznal božjo roko, ker nima tega modela, ker ne pristopa z vnaprej znanim orodjem spoznavanja,« je prepričan Cukjati. Izpostavil je citat iz Mojzesove knjige: »Bog je ustvaril človeka po svoji podobi, moškega in žensko je ustvaril.« Ob tem je je dodal: »Moški ni podoba ženske in ženska ni podoba moškega, to sta dve različni podobi. Kdo je podoba Boga? Moški ali ženska?« Podal je tudi odgovor: »Oba! Oba principa skupaj nudita podobo Boga.«

Tako se je navezal na Marijo, z njenim intuitivnim spoznanjem, z njenim odnosom do nosečnosti in otroka, z njenim odnosom do trpljenja. »Zelo težko si je predstavljati Boga, mi smo ljudje. Če iščemo Boga v podobi človeka, potem mora biti poleg tudi Marija,« je pojasnil Cukjati.

Ob koncu je spregovoril še o »politični moči« Marije, ki ima vpliv tudi na ateiste in velik vpliv na manjšo skupino verujočih in preko njih na celotno družbo. »Če je Marija v zavesti človeka, kot jo razodeva evangelij, če jo je človek sprejel, je nemogoče, da bi zagovarjal abortus, spolno razvratnost, izbiro spola, povampirjeno in ukazovalno birokracijo, maščevalnost,« je dejal Cukjati, ki je prepričan, da danes tega v politiki manjka, manjkajo Schumann, Adenauer in De Gasperi v njihovi religiozni dimenziji.

Gašper Blažič, član Izvršilnega odbora Krščanskega foruma SDS, je v začetku spregovoril o prostozidarjih. Pater Maksimilijan Kolbe je bil kot mlad študent v Rimu priča njihovi veliki manifestaciji v Rimu ob 200-letnici ustanovitve velike lože, zato je ukrepal in ustanovit Vojsko Brezmadežne, ki ima danes podružnico tudi v Sloveniji pri patrih minoritih.

Marija se je v zgodovini večkrat prikazovala in dajala različna sporočila za svet. »Kadar je ljudstvo grešilo, se odvračati od Boga, je vedno sledila neka nadloga,« je dejal Blažič, ki je prepričan, da se ravno tako, kakor piše v Svetem pismu, dogaja tudi danes. Tako je Marija sredi 19. stoletja napovedala veliko lakoto. »Prikazovanja v Fatimi nekako nadgrajujejo ta sporočila, tokrat s prerokbo uničujoče komunistične revolucije in nove svetovne vojne, ki bo hujša od prve. Bistven problem pa je zavračanje Boga, verska brezbrižnost ter napredujoča sekularizacija – vse to je namreč prineslo izgubo Božjega blagoslova in številne nadloge,« je razložil Blažič.

Krščanski pogled na svet se od antičnega grškega razlikuje prav v tem, da tu ni neke vnaprej določene usode, ki se ji ne moremo izogniti – spomnimo se na Ojdipa in njegovo vnaprej napovedano tragično usodo. Ker pa smo s takšno miselno matrico o neizbežni usodi močno zaznamovani, nas lahko Marijina sporočila z napovedjo katastrof spravijo v tesnobo, a pravi namen vsega tega je opozorilo in povabilo, da se ljudje vrnemo k Bogu. Bog je usmiljen. »Ko se človek spreobrne, ko se spokori, je kazen umaknjena,« pravi Gašper Blažič.

V nadaljevanju se je navezal na proces slovenskega osamosvajanja. Spomnil je na primere, ko je komunistična armada posegla v Slovenijo. »Koliko je bilo takrat molitve v Sloveniji, si lahko samo predstavljamo,« je dejal in dodal, da smo se tega začeli zavedati šele kasneje, ko je na Balkanu izbruhnila krvava vojna. Navedel je tudi primer iz časa hladne vojne, ko je sovjetski obrambni sistem zaznal 5 jedrskih raket, ki so letele iz ZDA proti Moskvi. Nek oficir v Moskvi je bil toliko priseben, da je večkrat preveril in ni sprožil povračilnih raket. Izkazalo se je, da je bil to lažni alarm. »Če bi v usodnem trenutku sprožil, bi bila Evropa uničena. To je bilo tudi zelo verjetno, rekel bil za trdno, da je bilo to izmoljeno. To je bila nevidna Božja roka,« je prepričan Blažič.

Slovenci imajo svoje svetišče Kraljice Miru na Kureščku, kjer je dala Marija tudi obljubo: »Na tem kraju bom delila mir.« Tam so bila leta 1991 organizirana molitvena srečanja za spravo in tudi zaradi tega je bila dosežena samostojnost brez velikih žrtev. Mesec maj ni bil izbran naključno, ampak zaradi tega, ker je bilo maja 1945 največ smrtnih žrtev komunističnih pobojev »in tudi ti mučenci so izprosili, da je osamosvojitev srečno potekala,« je dejal Blažič in še dodal, da je žal vdrla duhovna tema, tukaj pa moramo narediti vse, da ta duhovna tema iz Slovenije izgine.