Ministrstvo za zdravje zakone pripravlja v veliki tajnosti in brez sodelovanja stroke

V današnji razpravi o predlogu priporočila v zvezi s predlogom Zakona o zdravstveni dejavnosti je stališče poslanske skupine SDS podala poslanka Nada Brinovšek.

V nadaljevanju objavljamo magnetogram, ki ni avtoriziran.

NADA BRINOVŠEK: Hvala za besedo, predsednik. Lep pozdrav vsem v dvorani! Ministrstvo za zdravje je 29. septembra lanskega leta predstavilo svoj predlog sprememb Zakona o zdravstveni dejavnosti. Te spremembe zakona se nanašajo, kot smo danes že slišali, izključno na področje koncesij, kot da bi bilo to področje najbolj akutno področje zdravstva v tem trenutku.

Ministrstvo je novelo zakona pripravljalo v veliki tajnosti in brez sodelovanja z Zdravniško zbornico, kar pa za nas ni povsem nič novega. 71. člen Zakona o zdravniški službi določa, da Zdravniška zbornica sodeluje z ministrstvom pri pripravi zakonov, planskih dokumentov, kadrovskih načrtov in drugih predpisov s področja zdravstva. Naša pripomba je tudi ta, da je zakon v nasprotju s pravom EU, na kar smo na seji matičnega odbora tudi opozorili. Ministrstvo je na tiskovni konferenci v septembru 2015 v zvezi s to spremembo zakona podalo svoje mnenje, in sicer, da trg na področju koncesij ne deluje oziroma ne deluje optimalno.

Pri tem bi želela izpostaviti mnenje stroke v zvezi s tem zakonom. Stroka je mnenja, da je veljavni zakon na področju koncesij dobro urejen, le izvajati bi ga bilo treba. Pa poglejmo, kaj prinaša ta predlog zakona. Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati pravne in fizične osebe za pridobitev dovoljenja za opravljanje koncesijske dejavnosti; tu bi želela poudariti, da že obstoječi zakon to področje dobro ureja. Nadalje navaja razloge, na podlagi katerih bi lahko pristojen organ dovoljenje za opravljanje zdravstvene dejavnosti odvzel; tudi to je v obstoječi zakonodaji dobro urejeno, le izvajati bi bilo treba.

Koncesije naj bi se v bodoče podeljevale, kadar javni zdravstveni zavodi ne bodo zagotavljali ali pa ne bodo zmogli zagotavljati izvajanja zdravstvene dejavnosti v obsegu, določenem z mrežo javne zdravstvene službe. Tukaj se mi zastavlja vprašanje, katere javnozdravstvene službe? Znano je namreč, da mreže javnozdravstveno službene še vedno nimamo in priprava mreže javnozdravstvene službe bi morala biti prioriteta tega ministrstva. Koncesije naj bi se v bodoče podeljevale na javnem razpisu, določa ta predlog zakona. Tudi sedaj so se vse nove koncesije podeljevale na podlagi javnega razpisa. Če pa je dejstvo, da koncesija ni predmet pravnega prometa, kar med drugim pomeni, da je ni mogoče kupiti niti prodati ali dedovati, glavni razlog za spremembo tega zakona, bi bilo seveda prav, da bi nam ministrstvo na matični seji delovnega telesa pripravilo podatek, koliko je bilo takih primerov o prodaji koncesij, da je prioriteta v zdravstvu sprememba Zakona o zdravstveni dejavnosti na področju koncesij. Predlog določa tudi, da naj bi se koncesije v bodoče podeljevale za določen čas in sicer za največ do 15 let. Ministrstvo to svoje dejstvo opravičuje s tem, da takšen predlog zagotavlja konkurenčnost med izvajalci. Po mojem mnenju ministrstvo ne ve točno, kaj pomeni konkurenčnost in s kakšnimi vzvodi se konkurenčnost zagotavlja oziroma povečuje.

V primeru sprejema tega predloga se večina potencialnih koncesionarjev po našem mnenju ne bo odločila za koncesijo. Zakaj? Podatki kažejo, da mora specialist preden odpre svojo ordinacijo vložiti v svoj prostor okoli 366 tisoč evrov. Če se koncesionar odloči za posojilo, s katerim bi nakupil opremo oziroma ga vložil v prostor, tega posojila nikakor ne bo mogel vrniti v obdobje, za katerega mu bo koncesija podeljena. Ministrstvo tu tudi zanemarja dejstvo, da so koncesionarji vložili v zdravstveni sistem oziroma v osnovna sredstva vse do danes že več kot 246 milijonov in za ta sredstva so se zadolžili. Kar pa je najbolj pomembno, ta sredstva so vložena v javno zdravstvo.

Ministrstvo za zdravje se v letu in pol dolgem mandatu še vedno ni lotilo temeljite prenove in spremembe zdravstvenega sistema

Če povzamem. Ministrstvo za zdravje je mnenja, da je izključni namen spremembe tega zakona, da se onemogoči prodaja koncesij, da bo postopek pridobivanja koncesij v bodoče bolj transparenten in kar je najbolj zaskrbljujoče, ministrstvo je pri obrazložitvi na matični seji delovnega telesa zagotovilo, da se bodo s spremembo tega zakona skrajšale čakalne vrste. Te svoje ugotovitve in predloge je ministrstvo predstavilo tako na novinarski konferenci v lanskem letu kot tudi na naši seji matičnega telesa. Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da teh svojih predlogov ni podkrepilo z nobeno analizo, ki jo sicer na ministrstvu za zdravje, ki jih tako radi pripravljajo, oziroma te spremembe ni podprlo s podatki, ki bi potrjevali te njihove trditve.

V Slovenski demokratski stranki smo zaradi tega, ker se je Predlog sprememb Zakona o zdravstveni dejavnosti spet pripravljal v veliki tajnosti brez sodelovanja stroke, tako kot tudi Pravilnik o izvajanju nujne medicinske pomoči, kot je že v uvodu dejala kolegica Jelka, predlagali, da se o predlogu spregovori na matičnem delovnem telesu kot tudi kasneje na redni seji državnega zbora. Pripravili smo priporočilo v zvezi s predlogom tega zakona, in sicer z namenom, da se o teh spremembah zakona seveda opravi javna razprava, da se vse pripombe k predlogu Zdravniške zbornice ponovno proučijo in vključijo v ta predlog zakona in da se, če pride do ugotovitve, da je predlog zakona v nasprotju z zakonodajo EU, predlog seveda umakne in pripravi novi zakon.

Seveda koalicija je na predlog ministrice vse te naše predloge zavrnila. V Slovenski demokratski stranki smo mnenja, da se ministrstvo v svojem letu in pol dolgem mandatu še vedno ni lotilo temeljite prenove in pa spremembe zdravstvenega sistema. To ni samo mnenje Slovenske demokratske stranke, to je tudi mnenje stroke, ki trdi, da bi ministrstvo moralo nemudoma pristopiti k zdravstveni reformi, ki nam bi dalo odgovor, kaj bi morali narediti bolje za naše paciente, kako in pa seveda koliko bi na vse to stalo.

Ministrstvo bi torej moralo pričeti z določitvijo javne mreže, na vseh treh nivojih, se pravi primarni, sekundarni in terciarni, določiti standarde in pa normative za izvajanje zdravstvene dejavnosti, pripraviti program za skrajšanje čakalnih vrst, urediti sistem vodenja javnih zavodov, določiti učinkoviti sistem plačevanja zdravstvenih storitev izvajalcem, zagotoviti finančno vzdržen sistem javnih zavodovo in pa v zakonodajo seveda vključit tudi dolgotrajno oskrbo. Z vsemi temi ukrepi bi nedvomno povečali konkurenčnost, zmanjšali bi čakalne vrste in pa preprečili odhod naših zdravnikov in pa naših pacientov v tujino. Tako pa se je ministrstvo odločilo za področje koncesij v Zakonu o zdravstveni dejavnosti in to je tako kot da bi pri gradnji hiše najprej postavili streho, potem pa začeli graditi temelje. Hvala lepa.