Ministrstvo za okolje in prostor z zakonom o dimnikarskih storitvah uničuje dobre dimnikarje

Poslanci in poslanke na današnjem nadaljevanju redne mesečne seje obravnavalo vladni predlog zakona o dimnikarskih storitvah. Stališče poslanske skupine SDS je podal poslanec Tomaž Lisec.

Magnetogram, ki ni avtoriziran, objavljamo v nadaljevanju.

TOMAŽ LISEC: Hvala, podpredsednik za besedo. Spoštovana ministrica, kolegi, kolegice. Lep pozdrav. Ta vlada se trudi, da bi tu in tam kaj spremenila, ampak potem ko vidimo, da so določene spremembe že uveljavljene in ko po roku enega meseca, pol leta ali v roku enega leta ugotavljamo, vidimo, da so te spremembe bile nedodelane in so prinesle slabe posledice. In kar nekaj zakonov v tem mandatu je že tako narejenih. Druga stvar, ki jo pripravlja ta vlada, je to, da pripravlja ukrepe za čas, ko vsaj 80% te sredine ne bo več med nami ali pa te ukrepe pripravljajo uradniki, ki zasledujejo lastne interese.

Pa dovolite za uvod en citat: Sedanji sistem dimnikarstva je po mnenju vseh, tako stroke, kot uporabnikov treba prenoviti, ga postaviti na nove temelje, ohraniti zdravo jedro sedanje sistemske ureditve in ga izboljšati tako, kot so to storili Avstrija in Nemčija, ki sta ravno tako ureditev usklajevali z Evropsko komisijo.

Sam sem v parlamentu od leta 2005, ko smo se na enem izmed prvih sestankov tedanje koalicije glasno spraševali, ali je rešitev, ki jo je na zadnji dan Ropove vlade z uredbo pripravil tedanji gospod Anton Rop in ko je državni sekretar še nekaj dni prej brez uredbe sprejel pravilnik, ali je ta ureditev prava ali bi bilo boljše obdržati bivši sistem, torej da občine poskrbijo za dimnikarske storitve ali pa imeti pogum in očitno tudi modrost in presekati s področjem koncesijskih rešitev in uvesti že tedaj licenčni sistem.

Ampak dejstvo je, da smo sedaj leta 2016, ko nam že vsaj eno leto teče voda v grlo glede urejanja področja dimnikarskih storitev in potem dobimo tak zakon, ki v bistvu ni ne tič, ne miš. Lepo se sliši, licence. Ampak dovolite, da v nadaljevanju predstavim razloge, zakaj vsaj v tej fazi predloga zakona v poslanski skupini SDS ne bomo podprli, kajti menimo, da gre le za lepotne popravke, ki pa bodo, vsaj glede na to, kakšne so informacije tako s strani stroke na eni strani kot tudi s strani civilnih iniciativ, torej uporabnikov, prinesel še slabše rezultate v prihodnosti, kot jo ima ta koncesijski sistem, ki ni popoln. Ima mnogo nepravilnosti, ampak v poslanski skupini SDS smo prepričani, da bomo čez kakšno leto ali dve ugotavljali, da je bil pa kljub vsemu boljši kot predlog zakona, ki je pred nami, ki je popolnoma nedodelan.

Da je sistem potreben spremembe, ugotavlja že Računsko sodišče. Imamo dve njihovi obsežni poročili, ki ugotavljata, kaj vse je narobe, kaj vse in kdo vse bi moral kaj storiti in predvsem kdo se več ne bi smel ukvarjati s področjem dimnikarstva. A glej ga zlomka, ravno tisti največji dolžniki poročila Računskega sodišča so glavni iniciatorji sistema, ki bi še bolj zameglil področje dimnikarske službe. V poslanski skupini SDS še enkrat ponavljamo, ministrstvo za okolje in prostor je del problema in ne del rešitve. Si bom morda potem v svojem lastnem imenu drznil povedati, kakšne so tudi osebnostne povezave med ljudmi na ministrstvu in med posameznimi profesorji, ki fino služijo, da delajo analize in med največjimi dimnikarskimi podjetji, ki jim je v interesu, da se ta zmeda na področju dimnikarskih služb še poveča.

Pa dovolite, bom šel skozi tako preko stališča Obrtno-podjetniške zbornice, Gospodarske zbornice pa na drugi strani tudi civilne iniciative in tudi lastnikov stanovanj. Citiram: »Uresničila se je napoved, da bo po preteku enega lega ponovno poslanci soočeni s predlogom zakona o dimnikarski službi. Že takrat je bilo namreč razvidno, da s strani pripravljavca zakona ni pričakovane pripravljenosti za resno pripravo sprejemljivega in strokovno utemeljenega zakona o dimnikarski službi, še manj pa to velja za potrebne in napovedane obsežne podzakonske predpise. Predlog zakona ni pripravljen na strokovnih podlagah in utemeljitvah zaradi česar v primeru sprejetja predloga zakona ne bodo dosežni cilji tega zakona. Na izvajanje tega zakona nenazadnje niso pripravljeni niti uporabniki, še manj pa izvajalci in država, ki ima ključno vlogo. Poudariti je treba tudi, da kljub obljubi in sklepom Ministrstva za okolje in prostor ni bila ustanovljena delovna skupina, v kateri bi sodelovali predstavniki obeh zbornic in trudi civilnih iniciativ ter druge zainteresirane javnosti.« In tukaj prvo vprašanje ministrici: »Kaj in koliko se je delalo na tem zakonu od decembra 2015, ko smo ad hoch sprejeli podaljšanje veljavne ureditve pa do današnjega dne?«

Tako tudi piše: »Pri pripravi tega predloga zakona je bila glede na lanskoletni predlog delno upoštevana le pripomba, da so globe za uporabnike v primeru neopravljenih dimnikarskih storitev previsoke.« Potem pa je kar nekaj strani bistvenih dilem glede predloga zakona o dimnikarski službi, ki je danes pred nami. Sicer se ministrstvo baha, češ, malo bomo spremenili oziroma veliko bomo spremenili, bomo imeli licenčni sistem, super, to je tisto kar državljani zahtevajo in prosijo, na drugi strani pa še vedno dimnikarji lahko preživijo, ampak, ko pogledamo natančno določbe zakona, vidimo, da ne bo prišlo do skoraj nobene pozitivne spremembe. Imeli bomo prosti trg, ki bo še vedno obvezna javna državna gospodarska služba. Če vprašate enega ekonomista, kako to dvoje, prosti trg in obvezna državna gospodarska javna služba, pašeta v isti stavek, bo vsak rekel, da nikakor ne paše in lahko morda damo delček pohvale ministrici z ekipo, da se je po vseh pozivih in sklepih pristojnih delovnih teles in javnosti deloma le uredilo področje evidence, prašanje pa je, za koga se je uredilo vprašanje nadzora.

Recimo, tako naprej napišejo, da bo prišlo do neenakosti pri dostopnosti do storitev za uporabnike, ki živijo v odročnih krajih, kar sicer ni nič novega za to vlado, ki se konceptualno ukvarja le z večjimi in tistimi v centrih, za ljudi na podeželju pa jim po domače povedano »dol visi« in se ne ukvarjajo z realnimi problemi. Takšno določilo nesporno vodi v manj redno izvajanje storitev zaradi višjih cen, to je tisti cenzus 25 kilometrov, kjer pogosto živi tudi starejša populacija. Ministrstvo za nadzor predvideva 8 do 10 inšpektorjev, kar pomeni le neobvladovanje tega dela tudi v bodoče.

Predlog zakona tudi popolnoma nesprejemljivo določa, da naj bi obveznosti za uporabnike nastopile šele eno leto po uveljavitvi zakona, torej bodo 500 tisoč uporabnikov še eno leto nek poskusni zajec ob tem, ko bo ministrstvo govorilo, kako je potrebno zaščititi ljudi, kako moramo varovati naše okolje in ostale floskule.

Jasno je razvidno, da MOP s takšnim predlogom namerava uničiti predvsem dobre obstoječe izvajalce dimnikarskih storitev zaradi tega, ker zadaj za tak zakon pritiskajo tisti, ki so poleg pristojnega ministrstva del problema in pa ne del rešitve. In bom potem v svojem lastnem stališču lahko povedal par dimnikarskih podjetij, spoštovana ministrica, ki bi jih morali nemudoma črtati iz česar koli kar se dotika dimnikarske službe. Ampak ti gospodje si bodo naredili svoje vrtiček in iz tega vrtička izgnali tiste dimnikarje, ki so dobri. V zadnjih petih letih smo skoraj uničili dimnikarsko stroko, samo poglejte koliko je novih mojstrov v zadnjih petih letih, ena roka je preveč. Torej smo uničili stroko, v slovenijo prihajajo s ponarejenimi diplomami, dokazljivo, ljudje iz Bosne, Romunije, določeni dimnikarska podjetja si med seboj zamenjujejo ljudi, da izpolnjeno kvote in ministrstvo ne naredi nič. Še to prehodno obdobje tega enega leta se še bolj zakompliciralo. In sedaj pričakujete, da bo 8, 10 inšpektorjev naredilo skupaj z upravnimi enotami nek čudež. Pa bomo potem v nadaljevanju še nekaj o upravnih enotah.

Skratka, dimnikarstvo, koncesijski model je le neka floskula, ki pa glede na to, kar prinaša zakon, ko beremo in predvsem o bojazni to, kar se dogaja v slovenskih uradih, ko si potem preko uredbe, takšne ali drugačne in preko pravilnikov ljudje na ministrstvu naredijo svoj vrtiček še močnejši, za uporabnike pa veliko slabši je naša skrb, da ta zakon ne prinaša skoraj nič pozitivnega, morda razen problematike evidenc zelo na mestu.

Pa gremo naprej. Gospodarska zbornica Slovenije, prav tako mnogo vprašanj, baje odgovora ni. Civilne iniciative, jaz imam tam na klopi nekaj centimetrov špeha, kjer so tako pripombe civilnih iniciativ, posameznih uporabnikov, ki imajo probleme v praksi in pa tudi vseh ostalih združenj. Pa bom samo citiral tri, štiri stavke. Civilne iniciative govorijo: »Glavni cilj tega zakona je podražitev dimnikarskih uslug in disciplinirati lastnike malih kurilnih naprav. Na dimnikarje se bodo prisesale tudi upravne enote …« Se pravi, tukaj se ne strinjam s »prisesale«, ministrstvo jih bo prisililo, da bodo še nekaj delale upravne enote, za kar zagotovo niso ne pristojne, ne usposobljene. In seveda zraven se bodo prisesali določeni promotorji dodatnega izobraževanje in periodičnega preizkusa znanja, ki želi iz dimnikarjev narediti uradnike v belih haljah. Ob tem pa je ključno, da se bo bistveno zmanjšala kakovost dimnikarskih storitev in povečala možnost zlorab ampak očitno to za vlado ni pomembno.

Potem imamo Združenje lastnikov nepremičnin, deset strani konkretnih predlogov in vprašanj, na katere za enkrat še ni odgovora in le upamo lahko, da glede na to, da večina koalicije drvi 100 kilometrov na uro naprej, brez pogleda levo in desno, kaj se bo storilo. In pred seboj imam mnenje Službe Vlade Republike Slovenije za zakonodajo pri prejšnjem zakonu, iz decembra 2015, ki mu je sedanji zakon v več kot 90 % enak. Deset, devet strani neustavnost, nezakonitost, nesistemskost, neizvedljivost, ne, ne, ne in tako naprej.

Ugotavljamo, da so nekatere predlagane rešitve neustrezne, ni možno ugotoviti, kako se bo uporabljalo in kako bo ostajalo tako naprej. Nasprotje jim je cilj izvajanja storitev, ni izdelana primerjalna analiza, podzakonski akti bodo tisti, ki bodo odločali kljub temu kaj bomo mi naredili. Skratka, uradniki bodo zopet dobili svoj vrtiček.

In za zaključek, zakona ne bomo mogli izvajati in se ne bo mogel izvajati zaradi tehničnih pomanjkljivosti, na katere je sam opozarjal tudi že v uvodni obrazložitvi. In tako naprej. Pa ne bom šel sedaj na dve strani konkretnih dokazov, zakaj se določena imena in priimki tako s strani Ministrstva za okolje in prostor in iz področja določenih dimnikarskih služb problem, ker se tako službeno kot privatno pretakajo njihove povezave, ampak verjetno bo tudi ministrica znala odgovorit,i ali je del problema ali del rešitve.

Skratka dobili bomo le nek nov model, ki bo, seveda, piarovsko podprt, kako gre za nek prosti trg, češ, saj tudi vi bolj desno liberalno usmerjeni, poslanci boste pa to podprli. V bistvu pa gre zato, da bo na koncu še manjša izbira med dimnikarji, kajti veliko ta boljših ste uničili, ta slabi pa bodo s pomočjo uradnikov na Ministrstvu za okolje in prostor, kjer je velika večina ljudi s tega področja ista že od leta 2004 naprej delala po svoje. Skratka gre za neke licence, ki bodo še naprej obvezne, cene bodo sicer maksimizirane, ampak ravno zaradi tega, kar piše v zakonu, ne bo za uporabnike zakon nič boljši, dinamika pregledov, kar je po našem mnenju tudi ena izmed ključnih zadev, se skoraj ne spremeni in še enkrat imamo dve poročili računskega sodišča.

Ministrstvo je imelo že sedaj, pa ne samo kot sedanja ministrica, spoštovana ministrica, da ne bo narobe razumljeno, že možnosti nagnati slabe dimnikarje, ne ampak ti dimnikarji so si tudi z roko politike naredili svoj vrtiček še močnejši. In zato sodelovanje še s tem, da bodo upravne enote nosilec tega, kar piše v zakonu, za kar niso usposobljene, verjetno niti finančno niti fizično več zmožne opraviti tega posla, si je ministrstvo to iz, ne vem, kakšnih razlogov vzelo, da bodo upravne enote to delale, da je skratka še vedno ogromno odprtih vprašanj glede dimnikarske službe v večstanovanjskih stavbah, da bo nadzor verjetno še slabši, kot sedaj in tako naprej.

Bom za zaključek citiral stališče, s katerim so v poslanski skupini SDS strinjamo: »Zakon o dimnikarski službi ni primeren za nadaljnjo obravnavo zato predlagamo, da se ga zavrne oziroma se ga v skrajnem primeru pred obravnavo spremeni in dopolni tako, da bodo doseženi cilji te javne službe, da bo izvedljiv in stroškovno sprejemljiv za uporabnike in državo, da ne bo povzročil razprav obstoječega sistema, stečaja obstoječih izvajalcev in odhoda ključnih kadrov v druge dejavnosti.« Toliko za enkrat. Hvala.