Ministrica za zdravje si še vedno zatiska oči pred korupcijo v zdravstvu

Na predlog poslanske skupine SDS poslanke in poslanci na današnjem nadaljevanju januarske seje razpravljajo tudi o sistemski korupciji v zdravstvu. V imenu predlagatelja je stališče podala Jelka Godec.

Celoten magnetogram, ki ni avtoriziran, objavljamo v nadaljevanju.

JELKA GODEC: Torej, danes ni prvič, da obravnavamo priporočila v zvezi s korupcijo v zdravstvu. Na izrednih sejah Odbora za zdravstvo smo na to že večkrat opozarjali, tako konec leta 2015 in v začetku leta 2016, in sicer na temo sistemske korupcije v zdravstvu. Takrat tako vlada in ministrstvo kot koalicija v državnem zboru niso bili pripravljeni slišati ali podpreti naših priporočil, ki so šla v smeri, naj vendarle vlada in Ministrstvo za zdravje sprejmeta ukrepe, ki bi zajezili korupcijo v zdravstvu. Tako nam tudi v začetku leta 2016 ni preostalo drugega, kot da predlagamo oziroma smo dali pobudo za ustanovitev Preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab v slovenskem zdravstvenem sistemu na področju prodaje in nakupa žilnih opornic, ki danes uspešno izvaja svoje delo.

Kljub temu da se dnevno pojavljajo posamezni primeri, ki kažejo, da si ministrstvo in vlada še vedno zatiskata oči pred pojavom korupcije v zdravstvu, smo v poslanski skupini Slovenske demokratske stranke konec lanskega leta ponovno predlagali oziroma vložili priporočila vladi, da se aktivneje in odločneje odzove na posamezne primere korupcije v zdravstvu. A to ne tako, da se odzove na te posamezne primere tako, da gre ministrica v določeno bolnišnico in se fotografira in misli, da je zadeve rešila, ampak da se sistemsko posveti odpravljanju nepravilnosti v zdravstvu, ki nakazujejo na sume koruptivnih dejanj v zdravstvenem sistemu.

Konec koncev je tudi Komisija za preprečevanje korupcije na področju žilnih opornic v tem primeru ugotovila določene sume koruptivnih dejanj, podala svoje načelno mnenje in ga tudi predala Ministrstvu za zdravje. Zato bo danes tudi zanimivo slišati, kaj je Ministrstvo za zdravje na tem področju naredilo, ker je od tega poročila preteklo že kar nekaj časa.

Torej, o teh koruptivnih dejanjih v zdravstvu govori danes že cela Slovenija, poročanja medijev so skorajda vsak dan na kakšno izmed teh tem. S tem so povezani tudi močni pritiski lobistov, registriranih in neregistriranih, o pritiskih lobijev je govorila tudi ministrica v času interpelacije, govorila je tudi javno na televiziji. Po mnenju vlade je dovolj, da je vlada januarja 2015 sprejela program «Program ukrepov Vlade Republike Slovenije za preprečevanje korupcije za obdobje 2015-2016, ničelna toleranca do korupcije«. Po besedah ministrice, ki je izjavila na 29. izredni seji državnega zbora 3. 3. 2016, gre za dvoletni program, 2015–2016. Ministrica pa je takrat dejala takole: »Vlada RS je vzela korupcijo na zelo sistematičen in celovit način, kako jo obvladati. Zaradi tega je že v začetku leta 2015 sprejela poseben program ukrepov Vlade RS za preprečevanje korupcije za obdobje 2015–2016 z naslovom Ničelna toleranca do korupcije. Konec julija lani je prav tako Vlada RS na osnovi programa ukrepov sprejela tudi dvoletni akcijski načrt za izvedbo strategije razvoja javne uprave za obdobje 2015–2016. Vizija Vlade RS je organizirati sodobno javno upravo, ki bo spoštovala načela in vrednote tudi na področju transparentnosti, integritete in preprečevanja korupcije.«

Torej, še enkrat, gre za dvoletni program in v ta program je po besedah ministrice vključen tudi ukrep »Centralizacija in informatizacija javnega naročanja v javnem zdravstvu«. Za ta ukrep sta zadolženi Ministrstvo za javno upravo in Ministrstvo za zdravje. In zdaj me zanima, spoštovana koalicija, pa seveda vsi ostali prisotni, kakšni so rezultati tega ukrepa? Torej, kakšni so rezultati centralizacije in informatizacije javnega naročanja v javnem zdravstvu oziroma programa, ki se imenuje »Ničelna toleranca do korupcije«, programa, ki traja dve leti?

Jaz mislim, da ne veste, da sploh ne veste, kakšni so rezultati tega ukrepa, ker samo ministrstvo v odgovorih na poslanska vprašanja daje kontradiktorne odgovore. Jaz sem postavila v roku meseca in pol več različnih vprašanj, ki so zajemala nekako vprašanja na to temo, in dobila tri različne odgovore. Najprej ministrica vehementno zatrjuje v nekem odgovoru, bom potem v razpravi imela več časa, da je ministrstvo na skupnih javnih naročilih samo v letu dni, na skupnih javnih naročilih za zdravila privarčevala 20 %. Čez 5 dni pride drug odgovor, v katerem ministrica piše, da niso nič privarčevali, ker vsa javna naročila še potekajo, potem pride odgovor vlade na naša priporočila, kjer lepo vsako javno naročilo, torej za zdravila, igle, plenice, rokavice, katetre in ostali material, lepo razdelijo in iz tega odgovora se vidi, da vsa javna naročila še potekajo, še niso zaključena zaradi revizij, postopkov in tako naprej.

Kako lahko ministrica odgovori, da je rezultat tega ukrepa skupnih javnih naročil privarčevanih 20 % sredstev, potem pa sekretarka na odboru 10. januarja spet pove, da nič ni privarčevanega, ker javna naročila še niso zaključena? Da pa je bilo privarčevano 2011. Zdaj, ali se kitite s starimi uspehi, ali lažete, ali zavajate javnost. In to ministrica potem tudi javno v kamere govori in govori tudi državljanom in jih prepričuje, da zadeve potekajo normalno, se varčuje, hkrati pa bolnišnice še vedno nabavljajo ta material po naročilnicah in aneksih, po javnih razpisih, ki so že pretekla obdobja, in verjetno tudi preplačujejo, če ministrica govori, da ko pa bo to, bomo pa privarčevali.

Torej, druga stvar je, ministrica nenehno obljublja register nabave oziroma register medicinskega materiala s cenami, da se bodo videle primerjalne cene in danes je bilo rečeno, da bo to objavljeno konec januarja 2017, da to delajo skupaj z UKC Maribor, nisem pa slišala UKC Ljubljana. Ali tudi UKC Ljubljana sodeluje pri tem, ker namreč, UKC Ljubljana je tudi tisti, ki ima največjo izgubo in da se tudi prikazuje, da gre največ na materialu, tudi preiskovalna komisija ugotavlja možnosti korupcije, KPK je ugotovila sume korupcije na nabavni strani. Ali UKC Ljubljana tudi sodeluje pri tem, da se bo vzpostavil register medicinskega materiala z vsemi cenami primerljivimi v Sloveniji? Ampak zdaj govorimo spet o primerljivosti v Sloveniji, ne govorimo pa o primerljivosti s cenami na evropskih tržiščih. Torej, ali bomo tukaj kaj privarčevali ali bomo še vedno ostali na tisti ravni.

Dobavitelji se prosto sprehajajo po bolnišnicah, kot je bilo rečeno, in prihaja do – po ugotovitvah KPK – do možnosti oziroma do sumov korupcije. Kdaj bodo na ministrstvu in vladi končno sprejeli ukrepe, ki so v njeni pristojnosti, da do različnih koruptivnih dejanj ne bo prihajalo, da bodo ukrepi takšni, tudi sistemski, ki ne bodo dovoljevali prostega prehoda pospeševalcev po bolnišnicah, da se bodo lobisti redno prijavljali, da se bodo lobistični stiki prijavljali …?

Ne reči, da ministrstvo pri tem nima nič, torej da je to odvisno od direktorjev in posameznih zdravnikov. Ministrstvo lahko da neka priporočila bolnišnicam, to pa vendarle ni prepovedano. Tako da od vlade pričakujem tudi odgovor oziroma od ministrstva, ali ste dali bolnišnicam kakšna navodila, kako naj ukrepajo v primeru prostega prehoda pospeševalcev prodaje materiala po bolnišnicah in prijave lobistov?

Zanima me tudi, kakšni so rezultati famoznega programa skrajševanja čakalnih dob, ali je ta denar šel res za skrajševanje čakalnih dob ali pa je bil ta denar mogoče porabljen kje drugje in kako odgovarjate na konkretna podkupovanja zdravnikov, da se čakalne dobe preskakujejo? Torej, tudi čakalne dobe sprožajo takšna dejanja, ki so lahko manjših ali pa večjih razsežnosti. Torej, danes je priložnost ministrice, da to pojasni, koalicija da to brani, kot že tolikokrat pri naših priporočilih.

Zdaj ministrstvo, pa tudi koalicija nenehno prepričuje državljane, da imamo enega izmed najboljših zdravstvenih sistemov med članicami Evropske unije, ampak danes si lahko spet pogledamo urgenco na UKC Ljubljana, lahko si pogledamo vse te primere iz preteklosti, kako deluje naš zdravstveni sistem. Zakaj se ne zgledujemo po nekaterih drugih evropskih sistemih, ki so malo drugače urejenih, da do teh stvari ne pride? Je pa res, da se ne moremo, če vodja nabave UKC Ljubljana reče, da je izjava generalnega direktorja ene finske bolnišnice »babji čvek«.

Potrebni bodo sistemski ukrepi ministrstva oziroma vlade, ampak ne v smislu zagovarjati. Glejte, treba je narediti analize, potrebno je pregledati zadeve, potrebno je res pogledati, če je korupcija v zdravstvu, ampak je treba oziroma bi bilo potrebno že reagirati pred časom in danes bomo verjetno poslušali, da vse to, kar predlagamo, so neki sumi, to poberemo, ne vem od kod, to se ne dogaja, čeprav ljudje potrdijo. Na koncu ima NPU v rokah zadeve dve leti, potem da poročilo na določenih zadevah, ne preda pa ga preiskovalni komisiji. Kaj se skriva v Sloveniji? Zakaj dve leti delajo kriminalisti na eni zadevi, potem poročila področju korupcije ne dajo? NPU je pod okriljem Ministrstva za notranje zadeve in bi lahko te zadeve, bom rekla, producirale malo drugače oziroma bi se zadeve lahko tudi s strani Vlade pospešile.

V poslanski skupini smo torej pozvali vlado oz. ministrstvo, da takoj sprejme potrebne ukrepe za temeljito reorganizacijo procesov nabave in storitev povezanih z medicinsko opremo, s poudarkom na dragi medicinski opremi. Glejte, odgovor bo verjetno: »Ja, saj smo dali skupna javna naročila.« Ampak skupna javna naročila so začela teči 2015, do danes 2017 še niso zaključena. In ne mi govoriti, da je potem to ukrep, ki daje rezultate, ker jih ne. Torej bo treba tudi na tem področju nekaj narediti.

Nato predlagamo vladi in Ministrstvu za zdravje, da predstavi analizo učinkov ukrepa skupnih javnih naročil v zdravstvu, ki so bili predvideni za leto 2015. Torej, da vsi slišijo tisto, kar ste dali sicer poslancem v odgovor in ste tam zapisali, kako potekajo javna naročila. Da pozovete pristojne institucije k takojšnjemu in odločnejšemu ukrepanju na področju ugotavljanja odgovornosti posameznikov v koruptivnih dejanjih. V Sloveniji se to ne dogaja. V Sloveniji lahko tisti, ki so v določenih postopkih, še vedno opravljajo zadeve, ki se jim dokažejo stvari, lahko opravljajo zadeve še naprej. Torej kje je ta subjektivna odgovornost, objektivna in konec koncev tudi politična odgovornost? Ali bo ministrstvo oziroma vlada naredila tudi kaj na tem področju?

In pa zadnje priporočilo, da vlada oziroma ministrstvo nemudoma pripravi in Državnemu zboru RS predstavi potrebne zakonske spremembe, ki bodo omogočale transparentno javno naročanje. Zdaj, to kar pripravlja ministrstvo, če kaj pripravlja, ne kaže na to, da bi se nabava, da bi se te zadeve izboljšale in tudi v reformnih predlogih, teh, ki smo jih dobili zdaj v alinejah, v predlogih, ne v obliki zakona, ne napovedujejo nobene izboljšave na področju skrajševanja čakalnih dob, nabave materiala, očitno pa ta skupna javna naročila, ki so bila dana v začetku 2015, tudi ne bodo prinesla takojšnjih ukrepov oziroma rezultatov.

Kar se tiče korupcije še enkrat. Torej, vse to, kar sem govorila, je povezano tudi s korupcijo v zdravstvu. Pri tem si ne smemo zatiskati oči. Jaz upam, da si nihče od koalicijskih in pa drugih poslancev ne zatiska oči in reče: »Ja, korupcije ni.« Je. To smo vsi ugotavljali. Pomembno je, da se približamo tisti ničelni toleranci in da potem tudi preiskovalni uradi, preiskovalne inštitucije delajo na tem področju efektivno. Hvala lepa.