Ministrica za izobraževanje ne želi izpolniti odločbe US zaradi ideoloških razlogov

Poslanke in poslanci na predlog poslanske skupine SDS danes na izredni seji obravnavajo inteprelacijo o delu in odgovornosti zoper ministrico za izobraževanje Majo Makove Brenčič. V SDS smo se za interpelacijo odločili, ker ministrica ne spoštuje odločbe Ustavnega sodišča glede financiranja zasebnih osnovnih šol, ki izvajajo javno veljavni program. Stališče poslanske skupine SDS je predstavila Nada Brinovšek.

V nadaljevanju objavljamo magnetogram, ki ni avtoriziran.

NADA BRINOVŠEK: Spoštovani navzoči. Živimo v državi, kjer nam vlada takšna Vlada, ki ne spoštuje odločb Ustavnega sodišča, ne spoštuje odločb sodišč, kjer ministrstva ne spoštujejo zakonov in kjer se ne kaznujejo tisti, ki naredijo oziroma povzročijo neko škodo, ampak tisti, ki na to opozarjajo. Pa se bom ustavila le na primeru, kjer se zavestno ne upošteva odločbe Ustavnega sodišča, kar tudi s to interpelacijo očitamo ministrici za izobraževanje, šport dr. Maji Makovec Brenčič in tega, kar ji očitamo mi, ji očita tudi prejšnji predsednik Ustavnega sodišča Miroslav Mozetič, ki je ob predstavitvi poročila o delu Ustavnega sodišča za leto 2015 opozoril, da politika v zadnjih dveh letih odlaga izvršitev odločb Ustavnega sodišča, ker se z njimi ne strinja. Opozoril je še, da je to z vidika pravne države zelo problematično, zlasti če je neizvršitev pogojena politično in ideološko. Med odločbami Ustavnega sodišč je posebej omenil še primer, da še vedno ni izvršena odločba o financiranju zasebnih osnovnih šol.

No, in konec letošnjega leta bo torej minilo že kar dve leti, od kar je Ustavno sodišče Republike Slovenije na pobudo staršev šoloobveznih otrok, ki obiskujejo zasebno osnovno šolo v svojem postopku za oceno ustavnosti 4. decembra 2014 ugotovilo, da je prvi stavek drugega odstavka 86. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, v delu, ki se nanaša na javno veljavne programe osnovnošolskega izobraževanja v neskladju z Ustavo Republike Slovenije. In zakaj protiustavnost zakona? Pobudniki, ki so vložili zahtevo za oceno ustavnosti na Ustavno sodišče so namreč izpodbijali ta prvi stavek drugega odstavka 86. člena tega zakona, ki zasebnim šolam, ki izvajajo javnoveljavne izobraževalne programe za izvedbo programa zagotavlja le 85 % sredstev, ki jih država zagotavlja za izvajanje teh programov.

Ustavno sodišče je torej ugotovilo, da je to diskriminatorno do teh otrok v zasebnih šolah. Starši otrok, ki obiskujejo zasebne osnovne šole, morajo namreč plačevati 15 % za program, kar znese okoli 60 evrov mesečno, in tega zneska, ki ga plačujejo starši, glede na odločitev Ustavnega sodišča v letu 2014 od januarja letos ne bi smeli več plačevati, poudarjam od januarja letos ne bi smeli več plačevati. Ministrica pa v odgovoru na našo interpelacijo navaja, da je odločitev staršev za vpis otrok v zasebno šolo njihova lastna odločitev in da so bili starši ob vpisu s pogoji financiranja seznanjeni. In spoštovana ministrica, to ni res. To ne drži. Starši so glede na odločitev Ustavnega sodišča iz leta 2015 verjeli, da se bo spremenila zakonodaja in posledično tudi način financiranja. Verjeli so, da živijo v neki pravni državi, ampak so se, žal, zmotili.

Položaj šoloobveznih učencev v zasebnih šolah je primerljiv s položajem šoloobveznih učencev v javnih šolah. Zato je neenako zagotavljanje javnih sredstev kršitev načela enakosti pred zakonom, to je ugotovilo Ustavno sodišče. »Osnovnošolsko izobraževanje je obvezno in se financira iz javnih sredstev, ne glede na to, ali ga izvaja javnopravni ali zasebnopravni subjekt,« je še zapisalo Ustavno sodišče v tej svoji odločbi. In da je zadeva še bolj bizarna, so zasebne šole, ki so bile ustanovljene pred leto 1996, financirane v višini 100 %, zasebne šole, ustanovljene po letu 1996, pa zgolj v višini 85 %.

Statistični podatki kažejo izrazito prevlado javnih osnovnih šol. Iz podatkov Eurostata izhaja, da je v Republiki Sloveniji v letu 2011 bilo kar 98,4 % vseh učencev osnovnih in srednjih šol, ki so obiskovali javne šole, evropsko povprečje je 82 %. 0,9 % so financirane zasebne šole, evropsko povprečje je tu 10,2. In le 0,7 % učencev je obiskovalo neodvisne zasebne šole, evropsko povprečje pa je tu 2,9 %. Torej trditi, da bo financiranje programov zasebnih osnovnih šol v čemerkoli ogrozilo javne, je, milo rečeno, smešno.

Financiranje osnovnošolskega izobraževanja iz javnih sredstev pomeni, da mora to financiranje zagotavljati organizacija ustrezne mreže osnovnih šol in delovanje osnovnošolskega izobraževanja. Vsebina obveznega javno-veljavnega programa osnovnošolskega izobraževanja, ki se financira iz javnih sredstev, je namreč enotno določena za vse izvajalce osnovnošolskega izobraževanja. To izhaja iz zasledovanja enakih ciljev vzgoje in izobraževanja, enakovrednega izobrazbenega standarda, enakih pogojev za strokovne delavce, prostor, opremo, enako uporabo učbenikov za obvezne predmete in ne nazadnje za enako omejitev plač. Vsebinske razlike v načelih, po katerih delujejo zasebne oziroma javne šole, se pokažejo pa šele v razširjenih izobraževalnih programih, ki pa se ne financirajo iz javnih sredstev. Treba je ločevati različne segmente financiranja, se pravi, izvajanje programov, tekoče stroške in investicije.

Skrajni čas je že, da si priznamo, da so za državo zasebne šole precej cenejše kot javne šole. Državi v tem primeru namreč ni treba skrbeti za vse tekoče stroške in investicije, ki so v tem primeru na plečih zasebnika. Naj še enkrat poudarim, da pobudniki na Ustavno sodišče niso vložili zahteve za presojo drugega odstavka tega 86. člena, po katerem zasebnim šolam ne pripadajo sredstva za naložbe, za investicijsko vzdrževanje in opremo, ampak so vložili zahtevo za izvajanje programov. Ustava namreč določa, da se javno financira obvezen minimum osnovne izobrazbe, ki je enotno določena po vsebini, kar pa ne zajema dodatnih vsebin, ki so odvisne od vrednostnih usmeritev posameznih izvajalcev osnovnošolskega izobraževanja. V svojem odgovoru na interpelacijo ministrica navaja, da drugi odstavek 57. člena ustave določa, da je osnovnošolsko izobraževanje obvezno in da se financira iz javnih sredstev. To drži, spoštovana ministrica, in s tem se popolnoma strinjam. Glede na navedeno, naj bi bili tudi učenci, ki obiskujejo zasebne šole in pa njihove družine deležni tudi enakih finančnih koristi, ki so na voljo učencem javnih šol in pa tudi njihovim družinam. Ampak, zakaj potem ministrica ne povlečete poteze in spremenite zakona v skladu z odločbo Ustavnega sodišča? Vi, po naši oceni, ne ukrenete ničesar in samo čakate, bom rekla, čakate tako kot čakajo naši bolniki v vrstah v našem zdravstvenem sistemu, žal.

Naloga ministrstva bi morala biti prvenstveno usmerjena v kvaliteto šol. Zdrava konkurenca lahko namreč rodi samo večjo kvaliteto in to na obeh straneh. In ja, prav imate, ministrica, ko v odgovoru na interpelacijo navajate, da mora biti naš izobraževalni sistem dostopen, kakovosten in pa pravičen. Prav imate tudi v svojih navedbah, da so zasebne šole s svojimi rezultati dokazale, da svoje delo opravljajo kakovostno. Ampak, zakaj potem navajate, da je potrebna jasnejša ureditev v primerih nastajanja novih zasebnih šol. Zakaj jasnejša? Kaj tukaj ni jasno? Rezultati so pokazali, da je zasebno šolstvo izvaja dober in kakovosten pouk.

Prav tako mora biti zagotovljeno tudi temeljna pravica do svobodne izbire o izobraževanju, kar pomeni, da se spoštuje pravica staršev, da zagotovijo vzgojo in pa izobraževanje v skladu z lastnim prepričanjem. V zvezi z odločbo Ustavnega sodišča se je sestala tudi ustavna komisija v Državnem zboru in na svoji seji dne, 10. marca letošnjega leta, obravnavala predlog ustavnih sprememb o načinu financiranja zasebnega šolstva, vendar pa je bila ta seja prekinjena zaradi precejšnje razdeljenosti med poslanskimi skupinami in pa seveda stroke.

Ministrica v odgovoru navaja tudi, da so se na odločitev Ustavnega sodišča odzvali številni zainteresirani deležniki in pa strokovnjaki, ki razpravljajo o posledicah odločbe Ustavnega sodišča glede financiranja zasebnih osnovnih šol. Jaz se tukaj še enkrat sprašujem, kaj je tu za razpravljati? Odločba je bila izdana in pika. Treba jo je spoštovati, ne pa razpravljati.

Predlagatelji nedvomno ne moremo mimo dejstva, da državi ne gre v prvi vrsti za financiranje temveč za ideologijo. V Slovenski demokratski stranki smo na odpravo že omenjene neustavnosti, ki jo je z odločbo ugotovilo Ustavno sodišče vse od prevzema funkcije, ministrico že večkrat opozorili na to in opozorili smo jo tudi, da je potrebno spoštovati odločbo Ustavnega sodišča, ampak naša pobuda oziroma opozorilo je bilo vedno zavrnjeno. Na 11. nujni seji Odbora za izobraževanje, 6. maja lanskega leta, kjer se je ministrica predstavila kot kandidatka za ministrico, je na vprašanje poslanske kolegice v zvezi z realizacijo odločbe Ustavnega sodišča ministrica odgovorila, citiram: »Seveda, odločitev je dana, če sem prav razumela je do konca leta potrebno pripraviti način in pa izvedbo.« Zdaj, konec leta 2015 je že zdavnaj mimo, kmalu bo konec leta 2016 in kje je zdaj ta sprememba, sprašujemo ministrico v naši poslanski skupini.

No, kasneje, 27. novembra tudi lanskega leta, je ministrica za medije izjavila, citiram: »Da pa za to seveda potrebujemo resen razmislek za katerega si je bolje vzeti več časa kot pa premalo.« In tukaj se spet sprašujem kakšen razmislek? Odločba Ustavnega sodišča je jasna, tukaj ni potrebno razmišljati. In še enkrat, točno se ve, kaj je potrebno narediti.

V primeru dveh predlogov novel zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja s strani Slovenske demokratske stranke, najprej v decembru 2015 in nato še v marcu 2016, pa je ministrica vladi predlagala v sprejem mnenje, s katerim je izrekla, da zakonska rešitev, ki bi odpravila z odločbo Ustavnega sodišča ugotovljeno neustavnost, ni primerna za nadaljnjo obravnavo. Na dejstvo, da odločba Ustavnega sodišča še vedno ni realizirana, je ministrico opozorila tudi predsednica Zakonodajno-pravne službe državnega zbora in to takrat, ko smo obravnavali novelo zakona o organizaciji in financiranju, to je bilo 1. junija letošnjega leta. Citirala bom izjavo oziroma navedbo predstavnice zakonodajno-pravne službe: »Državni zbor Republike Slovenije kot zakonodajalec, mora to odločbo čim prej realizirati, saj v nasprotnem primeru krši načelo pravne države in načelo delitve oblasti. Odločbe ustavnega sodišča so obvezne in zavajajoče. Državni zbor Republike Slovenije jih mora pravočasno, ponavljam, pravočasno izvršiti.« Nato opozorilo predstavnice Zakonodajno-pravne službe državnega zbora je ministrica na seji odgovorila: »Tu se je Zakonodajno-pravno službo popolnoma strinjam, ker v resnici izpolnitve ustavne odločbe o tem predlogu ni.« To je bilo 1. junija 2016. No, kot vidimo, se ministrica samo izmika. Enkrat navaja, da je potrebna sprememba, potem da je potreben resen razmislek in ne nazadnje, da je potrebno širše razumevanje. Jaz ne vem, kaj je pri vsem tem potrebno razumeti in širše razmišljati. To je pa Ustavno sodišče točno povedalo, kaj je potrebno narediti. Brez širšega razmišljanja.

Enako nerazumna je bila tudi izjava predsednika vlade dr. Mira Cerarja na obisku Zavoda sv. Stanislav 11. aprila letošnjega leta. Na tem obisku je predsednik vlade dejal, citiram: »Kot pravnik in predsednik vlade sem nesrečen, nesrečen, ker zamujamo z izvršitvijo ustavne odločbe. Prizadevam si, da bi jo čim prej izvršili.« Ja, spoštovani predsednik, no zdaj ga ni več tu, nesrečni so tudi starši teh šoloobveznih otrok, ki obiskujejo zasebne šole in še morajo vedno plačevati del te šolnine. In prav tako so nesrečne tudi zasebne šole, ker ne dobijo 100 odstotnega financiranja s strani države.

Ministrica je v intervjuju za Večer 3. septembra letošnjega leta dejala, tudi to bom citirala: »Sem torej za sobivanje in ustrezno urejeno financiranje glede na ustavne odločbe. Spoštovanje odločbe ustavnega sodišča smo dolžni zagotoviti.« Ampak kakšno sobivanje spet in pa ustrezno urejeno financiranje glede na ustavno odločbo, če pa še vedno ni potrebna sprememba tega zakona? Ministrica se spet samo izmika, si pridobiva čas, ki pa je za starše otrok, ki obiskujejo zasebne šole, še kako dragocen. To pa predvsem za njihove žepe. Zaradi vsega navedenega, predlagatelji menimo, da je ministrica tako subjektivno kot objektivno odgovorna, ker pač ni naredila nič.

Subjektivno je odgovorna, ker glede na svoje pristojnosti in naloge, ki jih izvršuje kot ministrica, ni upoštevala odločbe Ustavnega sodišča, prav tako je odgovorna glede na zakon o Vladi Republike Slovenije. Ministrica v skladu s sprejeto politiko namreč vodi in pa predstavlja ministrstvo, daje politične usmeritve za delo ministrstva in pa organov v njegovi sestavi ter opravlja druge naloge, ki jih določa zakon in drugi predpisi.

Predlagatelji smo mnenja, da je ministrica dr. Maja Makovec Brenčič odgovorna zaradi neustavnega delovanja se pravi neizvršitve odločbe Ustavnega sodišča z dne, 9. januarja 2011. Takrat je ta odločba namreč stopila v veljavo. Ministrica se svojih dejanj oziroma ne dejanj tudi zaveda kar je priznala oziroma potrdila tudi v intervjuju za časopis Večer, ko je dejala: »Spoštovani. Odločbe Ustavnega sodišča smo dolžni zagotoviti.« Kje je sedaj spet ta dolžnost, na katero se je za časopis sklicevala ministrica?

Poleg subjektivne odgovornosti je ministrica v slovenskem ustavnem redu odgovora tudi objektivno, saj je vsak minister odgovoren za delo svojega ministrstva. Ministrica je ob imenovanju prisegla, da bo spoštovala ustavni red, da bo ravnala po svoji vesti in z vsem svojimi močmi delovala za blaginjo Slovenije, ampak žal smo priče, ko ministrica dopušča še nadaljnjo neustavnost na področju izvajanja javno veljavnih programov osnovnošolskega izobraževanja in nespoštovanja Ustave Republike Slovenije na katero je ob imenovanju presegla. Ministrica je torej izgubila osebno integriteto, ki je nujna seveda za opravljanje funkcije ministrice in tudi za zaupanje javnosti.

Ministrica v svojem odgovoru na našo interpelacijo, s katero ji očitamo, da še vedno ni izvršila odločbe Ustavnega sodišča navaja, citiram: »Očitke, ki izhajajo iz navedene interpelacije v celoti zavračam kot neutemeljene v vseh točkah.« Ministrica, če že ne upoštevate nekako nas opozicije, morate pa upoštevati odločbe Ustavnega sodišča. Vse kar vam očitamo v tej interpelaciji je povzeto iz odločbe Ustavnega sodišča, torej posredno trdite, da je odločba Ustavnega sodišča neutemeljena.

V odgovoru ministrica tudi navaja, da Ustavno sodišče svoje odločitve ni sprejelo soglasno, temveč s 5 glasovi za in 4 proti. Jaz sedaj ne vem, spoštovana ministrica in tudi spoštovani kolegi, ali je to nova praksa? Mogoče je to nova praksa te vlade, da potem odločbo Ustavnega sodišča ne bo potrebno več spoštovati ali pa upoštevati, če ni sprejeta soglasno? Ministrica, to je najmanj neumnost, kar ste zapisali v vezi s tem.

Dalje. Ministrica v odgovoru na interpelacijo navaja, da je odločitev Ustavnega sodišča sprožilo pobudo za spremembo ustave. To ne drži, spoštovana ministrica. Pobudo za spremembo Ustave je sprožila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Matjažem Hanom in to že v februarju leta 2015, se pravi takoj po odločitvi Ustavnega sodišča sedaj pa smo novembra 2016. Bivši predsednik Ustavnega sodišča Miroslav Mozetič je ob predstavitvi poročila Ustavnega sodišča za leto 2015 v zvezi s tem opozoril citiram: »V primeru, da bi Državni zbor Republike Slovenije spremenil ustavo in financiranje zasebnih osnovnih šol uredil drugače, kot so določili ustavni sodniki, bi to po njegovi oceni pomenilo, da bi Državni zbor zaobšel odločbo Ustavnega sodišča in da je vprašanje, ali bi bilo takšno zaobitje seveda dopustno ali ne.« Jaz mislim, da sedaj tukaj vsi razumemo, kaj je s tem želel povedati bivši predsednik Ustavnega sodišča.

Kot že povedano smo predlagatelji te interpelacije ministrico najmanj dvakrat opozorili na neskladje. Zato smo v proceduro vložili tudi predlog za spremembo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki bi upošteval odločitev Ustavnega sodišča. Ministrica pa svoje ravnanje oziroma neodzivanje opravičuje z dejstvom, da je Vlada Republike Slovenije na naš predlog za odpravo neskladnosti v svojem mnenju poudarila, da predlog po celovitem reševanju vprašanja zasebnih šol temelji na novih družbenih situacijah, ki so nastopile v zadnjem letu. Zdaj, to me, moram reči, da me tudi zelo zanima, katere so to nove družbene situacije. Ministrica v odgovoru navaja tudi, da ji je odločitev Ustavnega sodišča dobro poznana in da se zaveda, da jo je treba izvršiti. Jaz to še enkrat sprašujem, spoštovana ministrica, kaj potem še vedno čakate.

No, zaradi vsega navedenega smo predlagatelji mnenja, da ministrica svoje funkcije ne opravlja odgovorno, zato tudi predlagamo, da se razreši s funkcije ministrica za izobraževanje, znanost in šport.

Spoštovani kolegi. Danes se ne pogovarjamo ali javno ali zasebno šolstvo. Danes se pogovarjamo o tem, ali je treba spoštovati odločbo Ustavnega sodišča ali ne. In predlagatelji s to interpelacijo ministrici, še enkrat poudarjam, ne očitamo ničesar drugega, kot je zapisano v odločbi Ustavnega sodišča. Torej očitamo ji odgovornost za ne ukrepanje in zavlačevanje pri pripravi novele zakona, ustvarjanje neenakosti pred zakonom in opustitev dolžnega ravnanja pri izvrševanju politične funkcije, ki ima za posledico izgubljeno zaupanje v institucije pravne in socialne države. Torej, spoštovani kolegi poslanci, še enkrat. Če ste mnenja, da je treba spoštovati Ustavo in zakone, verjamem, da boste našo interpelacijo danes podprli. Hvala lepa.