Ministrica za izobraževanje je subjektivno in objektivno odgovorna za nespoštovanje sodbe US

Poslanke in poslanci na predlog poslanske skupine SDS danes na izredni seji obravnavajo inteprelacijo o delu in odgovornosti zoper ministrico za izobraževanje Majo Makove Brenčič. V SDS smo se za interpelacijo odločili, ker ministrica ne spoštuje odločbe Ustavnega sodišča glede financiranja zasebnih osnovnih šol, ki izvajajo javno-veljavni program.

V nadaljevanju objavljamo stališče predlagatelja, ki ga je podal poslanec Tomaž Lisec.

Spoštovani, dovolite, da obrazložim, na podlagi česa smo se v poslanski skupini SDS odločili, da vložimo interpelacijo o delu in odgovornosti ministrice za izobraževanje, znanost in šport, dr. maje makovec Brenčič. Menimo, da je ministrica:

1. Odgovorna za neukrepanje in zavlačevanje pri pripravi novele Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki bi sledila odločbi Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U-I-269/12-24 z dne 4. 12. 2014 (Uradni list RS, št. 2/2015 z dne 9.1.2015), s katero je Ustavno sodišče Republike Slovenije odločilo, da je prvi stavek drugega odstavka 86. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja v delu, ki se nanaša na javno-veljavne programe osnovnošolskega izobraževanja, v neskladju z Ustavo Republike Slovenije;
2. Odgovorna zaradi kršitve Ustave Republike Slovenije in nespoštovanja odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U-I-269/12-24 z dne 4. 12. 2014 (Uradni list RS, št. 2/2015 z dne 9.1.2015) ter s tem povzročitve nepopravljive škode na področju izvajanja javno-veljavnih programov osnovnošolskega izobraževanja;
3. Odgovorna zaradi ravnanja in opustitve dolžnega ravnanja kot pristojna ministrica, ki je na področju zagotavljanja obveznega osnovnošolskega izobraževanja dolžna zagotavljati in spoštovati ustavni red;
4. Odgovorna zaradi ustvarjanja neenakosti pred zakonom;
5. Odgovorna ravnanja in opustitve dolžnega ravnanja ministrice, pristojne za izobraževanje, znanost in šport pri izvrševanju politične funkcije, ki ima za posledico izgubljeno zaupanje v institucije pravne in socialne države.

Zato poslanke in poslanci poslanske skupine SDS predlagamo, da Državni zbor RS po končani razpravi o interpelaciji o delu in odgovornosti ministrice za izobraževanje, znanost in šport dr. Maje Makovec Brenčič sprejme naslednji sklep: Državni zbor Republike Slovenije na podlagi vložene interpelacije izreka nezaupnico ministrici za izobraževanje, znanost in šport dr. Maji Makovec Brenčič.

Dovolite, da pred obrazložitvijo navedem par ključnih pojmov, saj se je pri dosedanjih razpravah pri interpelacijah videlo, da imajo nekateri ogromno težav z razumevanjem pojmov kot so interpelacija, Ustava RS, razmerja med posameznimi vejami oblasti, poslovnik DZ. Interpelacija je parlamentaren izraz za z ustavo določen institut parlamentarne kontrole nad delovanjem vlade ali posameznega ministra. S tem institutom parlament vpliva na način dela izvršilne oblasti. V interpelaciji namreč parlament lahko zastavi formalna vprašanja, vlada ali posamezni minister pa mora na vprašanja odgovoriti in s tem opravičiti svojo politiko. Državni zbor lahko nato poda usmeritve za nadaljnje delo v obliki posebej sprejetih sklepov. Kršitev Ustavnega reda je zagotovo tehten razlog in povod za Interpelacijo.

Ustava RS je najvišji splošni akt, s katerim država predpiše splošna načela in oblike svoje politične in družbene ureditve. V ustavo so običajno zapisana splošno veljavna načela in pravila. In če kršijo ustavo ministri, kako naj pričakujemo od ostalih državljanov in državljank, da spoštujejo ustavo in pravni red?

Ustavno sodišče je neodvisen in avtonomen državni organ, ki izvršuje ustavnosodno presojo – je najvišji organ sodne oblasti za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin v državi ter varuh ustavnosti in zakonitosti. Odločbe ustavnega sodišča so obvezne.

Ministri so odgovorni za stališča in odločitve vlade ter za izvajanje teh odločitev. Vsak minister v skladu s sprejeto politiko vodi in predstavlja ministrstvo. Odgovoren je za odločitve pri vodenju ministrstva in za opustitev ukrepov, ki bi jih moral sprejeti.

Torej, za vložitev interpelacije o delu in odgovornosti ministrice za izobraževanje, znanost in šport smo se odločili zaradi neizpolnitve odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije, s katero je Ustavno sodišče Republike Slovenije odločilo, da je prvi stavek drugega odstavka 86. člena zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja v delu, ki se nanaša na javno-veljavne programe osnovnošolskega izobraževanja, v neskladju z Ustavo Republike Slovenije. In da je potrebno ugotovljeno protiustavnost odpraviti v roku enega leta od objave te odločbe v Uradnem listu. Ta rok je pretekel 9. 1. 2016. Zamujamo torej že 10 mesecev.

Drugi očitki na račun dela ministrice za izobraževanje

Lahko bi ministrici očitali še marsikaj: nezakonito sodelovanje pri pripravi dodatkov za stalno pripravljenost, prejemanje teh nezakonitih dodatkov; neizvrševanje še nekaterih odločb US iz njenega resorja – v prvi vrsti vprašanje izvršitve odločbe US glede pojma javna služba pri zakonu o visokem šolstvu; zavlačevanje z nujno potrebnim novim zakonom o športu, zakonom o visokem šolstvu in zakonom o raziskovalni dejavnosti. Odgovorna je tudi za problematiko nedomišljenega zaključka študija po starem sistemu in nepripravo ustreznih prehodov iz starega na bolonjski model za študente, ki niso pravočasno končali študija. Soodgovorna je tudi za zmedo glede šolskih bazarjev, probleme na področju izobraževanja odraslih. In še bi lahko naštevali. Prepočasi se uvaja sistem vajeništva. A kaj je več kot neizvršitev oziroma celo nasprotovanje odločbi Ustavnega sodišča, ki se je zgodila njenemu resorju in to v mandatu te Vlade. Verjetno pa bomo o odgovornosti do delovanja oziroma nedelovanja ministrice znotraj resorja za izobraževanje, znanost in šport razpravljali na seji ob interpelaciji celotne vlade.

Do kdaj bo predsednik vlade še nesrečen?

Vladajoča stranka SMC, iz katere kvote prihaja tudi gospa ministrica, je pridobila naklonjenost volivcev (če pustimo ob strani podporo medijske mašinerije in podporo pravosodja, ki je politično in protiustavno poslala prvaka opozicije v zapor) s programom, ki je zajemal le pojme: pravna država, pravičnost, transparentnost, etika in morala. In pri neizvrševanju in zavračanju odločitve  odločbe Ustavnega sodišča glede vprašanja javno-veljavnih programom osnovnošolskega izobraževanja vsi ti pojmi padejo. Le še dokaz več, da ta vlada eno govori, dela pa ravno nasprotno.

Še več, predsednik vlade je pravnik. Sodeloval naj bi pri pisanju Ustave RS. In je najbolj odgovoren ne samo za svoje predvolilne obljube s področja vladavine prava, temveč za dejansko delovanje ustavnega reda RS. In je tisti, ki bi lahko ministrici naložil izvršitev odločbe US v roku enega leta. Kako naj verjamemo, da človek, ki naj bi sodeloval pri pisanju Ustave RS, 25 let kasneje, ko je najvišji predstavnik izvršilne veje oblasti, ne razume zelo preproste odločitve Ustavnega sodišča? Ki bi v enem vikendu lahko sam napisal zakon na podlagi jasne odločbe Ustavnega sodišča.

Morda pa se je spremenila etika in morala človeka iz časa pred volitvami v čas po volitvah. Pustimo ob strani njegove floskule »odločitve Ustavnega sodišča je potrebno spoštovati in upoštevati.« Še več, ta predsednik vlade je na obisku aprila 2016 na obisku Zavoda svetega Stanislava v Šentvidu glede zasebnega šolstva vodstvu in dijakom zaupal stališče SMC, da je treba odločitev ustavnega sodišča nemudoma uveljaviti: »Ministrica za šolstvo je pohitela, da bi bil zakon čim prej sprejet. Zadeva bo v javni obravnavi, nato gre v parlament. Naša stranka jo bo seveda podprla, v vladi pa se bom potrudil, da bi dosegel soglasje tudi z ostalima dvema strankama, morda pa tudi v širšem političnem prostoru.« Če zadeve povemo s pravimi besedami, je več kot očitno, da se je predsednik pred pol leta debelo zlagal.

Ob tem nas v PS SDS zanima, kako se predsednik Vlade RS počuti, saj je ob istem obisku dejal tudi »kot pravnik in predsednik vlade sem nesrečen, ker zamujamo z izvršitvijo ustavne odločbe.« Spoštovani predsednik vlade, do kdaj boste nesrečni?

Vse bolj očitno je, da predsednik vlade kot najvišji predstavnik izvršilne veje oblasti ne spoštuje in ne upošteva odločb Ustavnega sodišča. In ker tega ne terja od resorne ministrice, je odgovornost na njemu. Kako pa je z vprašanjem odgovornosti pri tej vladi pa pričajo tedenske afere, ko se krši ustavo, zakonodajo in se vzpostavlja politika v slogu prejšnjega sistema, ki ga prežemata korupcija in klientalizem. In vse bolj držijo besede bivšega predsednika Ustavnega sodišča, Miroslava Mozetiča, da politika v zadnjih dveh letih »enostavno odlaga z izvršitvijo odločb Ustavnega sodišča«. »Ker se z njimi ne strinja«.

Predsednik Vlade je zaradi svojega delovanja v nasprotju z ustavo ter odločbami Ustavnega sodišča na zelo dobri poti k ustavni obtožbi zaradi kršitve ustave in zakonov, storjene pri opravljanju njihovih funkcij.

Predsednik Vlade je tudi predsednik stranke SMC. Ta je na seji Sveta te stranke aprila letos (torej že 15 mesecev po odločbi Ustavnega sodišča) sprejel sklep: »Svet SMC podpira čimprejšnjo uveljavitev ustavne odločbe U-I-269/12-24, pri čemer se sočasno ZOFVI dopolni s pogoji za sprejemanje in izvajanje programov ter financiranja dejavnosti šol.« V praksi pa ne duha ne sluha o tem. Čeprav se po ministrstvu za izobraževanje iz predala v predal preklada nek osnutek sprememb zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja – ZOFVI, ki pa se navedene problematike ne dotika.

Koalicijski odgovor na odločbo US – zaščita 99 % javnega

A zadeva postaja čedalje bolj jasna. Poslanska skupina SDS je že v začetku leta 2015 predlagala novelo zakona, ki bi 100 % udejanjil odločbo Ustavnega sodišča. Odgovor vlade je bil, da se pripravlja sistemska rešitev zakona, ki bo med drugim reševala tudi odločbo US. Do roka, ki ga je dalo US, se ni zgodilo nič. Zato smo v poslanski skupini SDS ponovno predlagali zakon, ki bi izvršil odločbo US. A koalicija, ki naj bi v prvi vrsti delovala z svojim programom »pravna država«, je bila spet proti.

Medtem je taista vlada šla celo korak stran od odločbe Ustavnega sodišča. Torej od pravnega reda in spoštovanja ustave. Predlagala je začetek postopka za dopolnitev Ustave RS z osnutkom ustavnega zakona, da bi se obšlo voljo ustavnega sodišča. To je ta pravna norma te vlade. Pustimo ob strani, da je v tem predlogu za spremembo ustave polno pravnih nesmislov, neresnic in potvarjanja. Vemo, kaj je cilj: ukinitev zasebnega šolstva v Republiki Sloveniji. Da bomo ideološko in politično še bližje državam, kot so Venezuela, Belorusija in Severna Koreja. Predlagatelji spremembe ustave želijo odpraviti odločitev ustavnega sodišča. Ker naj bi manj kot 1 % zasebnih osnovnih šol »razkrojil široko stopnjo doseženega konsenza.« Vse to gre v smeri tistih, ki trdijo »kdor obvladuje izobraževalni sistem, obvladuje državo.« Temu pa je blizu tudi del: »Vsem mora biti jasno, da smo pri nas na oblasti mi, komunisti, kajti če ne bi bili mi, bi bil kdo drug, vendar temu ni tako in nikoli ne bo.«

Ena izmed rdečih niti zavračanja predlaganih zakonov s strani SDS, ki bi sledila odločbi US in je rdeča nit tudi slabo pripravljenega in očitno s strani uradnikov ministrstva politično opredeljenega odgovora na to interpelacijo, je tudi to, da je sprožena pobuda za spremembo ustave in posledično se s tem ukvarja Ustavna komisija Državnega zbora.

Spoštovani predstavniki vlade in koalicije: je Ustavna komisija nad Ustavo RS in odločitvami Ustavnega sodišča? Kje to piše? No, naj povem slovenski javnosti, da je ustava nad Ustavno komisijo državnega zbora, čeprav nas bodo verjetno skušali predstavniki vlade in koalicije prepričevati v nasprotno. Odločitev Ustavnega sodišča je jasna: sprememba zakona v skladu z njihovo odločitvijo v roku enega leta. Diktatura vlade in sedanje koalicije zavestno krši ustavo.

Spoštovani, kdor bo danes med razpravo omenjal dejstvo, da poteka na Ustavni komisiji razprava o spremembi ustave na tem področju, bom predsedujočega proceduralno opomnil, da razpravljavca opomni, da ne pozna pojma ustava in pravni red RS.

Človek skoraj tudi ne more verjeti, ker se med obrazložitvami tako odgovora vlade kot tudi pobudnikov za spremembo ustave bere, da je peterica ustavnih sodnikov odločila. Spoštovani, mar 5 od 9 ni večina? Ni to isto kot večina v državni zbor, ki preglasuje manjšino? Ker se lahko npr. kakšen zakon sprejme z rezultatom npr 40:39. Čigava obvelja? Ali absurden primer, da bi bilo v dvorani vsaj 46 poslancev, 1 bi bil za, ostali pa bi se vzdržali? Vprašam vas: Če bo danes rezultat 45:30 za koalicijo, čigava bo obveljala – boste rekli, da je opozicija zmagala? Očitno matematika tistim, ki želijo spreminjati ustavo, ni domača stvar.

Samo poglejte, kaj so predlagatelji spremembe Ustave zapisali »Zato ne smemo dopustiti, da se ob vse bolj okrepljeni težnji po zagotavljanju konkurenčnega okolja javnemu, slednjega siromaši in žali, hiranje pa cinično pospremlja z mislijo, da bo tako dosežena nova kakovost.« Dobrodošli v nenormalnost.

Spoštovani, kdor bo danes med razpravo omenjal glasovanje med ustavnimi sodniki, bom predsedujočega proceduralno opomnil, da razpravljavca opomni zaradi slabega matematičnega znanja, nepoznavanja osnov demokracije in parlamentarne demokracije, kjer odloča večina.

Še več, to težnjo po izkoreninjenju enega odstotka zasebnih šol podpihujejo s peticijo »Ohranimo javno šolstvo«. Spoštovani, naj mi kdo razloži – in pri tem bom vztrajal cel dan, ko bo kdo omenjal besedno zvezo »napad zasebnega na javno šolstvo«, kako je lahko 1 % nevaren za ostalih 99 %? Spet nekdo z slabim predznanjem osnovnih matematičnih pojmov. Spoštovani, kdor bo danes med razpravo omenjal teorije zarote in strahove, kako naj bi 1 % zasebnega uničeval 99 % javnega, bom predsedujočega proceduralno opomnil, da naj razpravljavca opomni zaradi slabega matematičnega znanja, laganja in ustrahovanja in nepoznavanja odločbe Ustavnega sodišča, mednarodnih primerjav ter Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

Zagotovo se bo danes omenjala tudi podobna odločitev Ustavnega sodišča iz leta 2001. A gre za zavajanje in širjenje laži in strahu. Kajti tista pobuda je bila dana za celotno sfero zasebnega šolstva – torej ne samo osnovnošolskega (še enkrat: po naši ustavi je osnovno šolstvo obvezno) ampak tudi srednješolskega in višje in visokošolskega. In tista zahteva je bila za financiranje vsega – ne samo javno-veljavnih programov kot je sedanja zahteva, ampak tudi prostorov, opreme … Skratka, ogromna razlika. Spoštovani, kdor bo danes med razpravo omenjal dejstvo, da je tista odločba iz leta 2001 enaka, le da je bila druga sestava, bom predsedujočega proceduralno opomnil, da razpravljavca opomni, da ne pozna odločb Ustavnega sodišča, o katerih razpravlja, ter posledično laže in zavaja slovensko javnost.

Tudi izgovarjanje na finančne posledice ne pije vode. Gre za maksimalno 400.000 evrov na letni ravni, ampak, majhna cena v primerjavi z zapravljanjem denarja za mnogo neumnosti, ki si jih ta vlada privošči. Sploh ob zavedanju, da je potrebno odločitve ustavnega sodišča spoštovati in upoštevati, kajne, predstavniki vlade in koalicije? Četudi se z njimi ne strinjaš. Še posebej, če pred volitvami obljubljaš vladavino prava. Ali pa se bosta še enkrat več pokazala sprevržena morala in etike te koalicije? Ki so za prihod na oblast nalagali slovenske volivce in volivke. Ker po volitvah delajo ravno obratno kot so obljubljali. In spoštovani državljani in državljanke – današnji dan vas ne bo stal nič. Ker smo poslanci plačani enako, če preživimo v DZ minuto na mesec ali pa 14ur na dan. Ker smo enako plačani tisti, ki pišemo zakone in seje odborov kot tisti, ki so tiho in le pritiskajo tipke.

Zasebne osebne šole so dodana vrednost spolitiziranem javnemu šolstvu

Dovolite še dva stavka o šolah. Kdor trdi, da je osnovna šola brezplačna, očitno nima otrok ali vnukov. Je pa po naši ustavi obvezna. Še bolj je žalostno, da govorimo o razmejitvami med zasebnimi in javnimi šolami. Morali bi govorili o tem, ali so slovenske šole dobre ali slabe. In kaj storiti, da slabih šol ne bo več. Še posebej ob dejstvu, ker so zasebne osebne šole dodana vrednost spolitiziranem javnemu šolstvu. In se jih ne more ustanoviti kar tako. Ker ne morejo biti tam, kjer so že javne osnovne šole. Ker ima roke nad ustanavljanjem osnovnih šol vlada. Torej tudi sedanja. Preko strokovnega sveta za izobraževanje. Ki lahko na podlagi pogojev odobri ali zavrne program. In če ima kdo željo po ustanovitvi zasebne šole, mora investirati v prostor in opremo. Torej odreši državo finančnih muk. Torej strahu pred novimi zasebnimi šolami ne bi smelo biti. Ampak je. Izključno ideološki. In danes bomo verjetno poslušali ogromno o vdoru cerkve – tako katoliške kot islamske v izobraževalni sistem. Čeprav kot povedano, je vlada tista, ki ima škarje in platno glede ustanavljanja šol. Nerazumljivo je, da temu polju leve ideologije v izobraževalnem sistemu sledi stranka, ki naj bi bila moderna, Stranka, ki je članica evropske skupine liberalcev. Upam,da spremljajo vaše poteze. In da bodo ukrepali.

Spoštovani predsednik vlade, ministrica in ostali člani SMC, če imate problem v še bolj levih strankah zaradi izvrševanja odločbe Ustavnega sodišča – pridite na obisk v poslansko skupino SDS, da najdemo najboljšo dikcijo za izpolnitev te odločbe Ustavnega sodišča. In imamo dovolj glasov, da sprejmemo ustrezen zakon. Ker ta materija po meni znanih podatkih in dokumentih ni predmet koalicijske pogodbe. Ali pa boste vedno talci SD in DeSUS, ki ob drugih vprašanjih komaj čakajo, da vam »nataknejo rogove«.

Starši šoloobveznih otrok že od leta 1996 neupravičeno plačujejo šolnino

Dovolite, da še malo več, predvsem za slovensko javnost, ki bo verjetno danes poslušala veliko zavajanj, povemo par bistvenih zadev glede te odločbe in zakaj interpelacija. Ustavno sodišče RS je odločilo na podlagi vloge pobudnikov – staršev mladoletnih šoloobveznih otrok, ki jim morajo za obiskovanje javno-veljavnega programa osnovnošolskega izobraževanja na zasebni osnovni šoli doplačevati šolnino, čeprav drugi odstavek 57. člena Ustave RS določa, da se osnovnošolsko izobraževanje financira iz javnih sredstev ter tretjega pobudnika, ki je tudi izvajalec obveznega osnovnošolskega izobraževanja. Zato so pobudniki izpodbijali prvi stavek drugega odstavka 86. člena ZOFVI, ki zasebnim šolam, ki izvajajo javno-veljavne izobraževalne programe, za izvedbo programa zagotavlja 85 % sredstev, ki jih država zagotavlja za izvajanje programa javne šole. Pri tem se niso dotaknili drugega stavka že prej omenjenega 86. člena ZOFVI, po katerem zasebnim šolam ne pripadajo sredstva za naložbe, investicijsko vzdrževanje in opremo.

Ustavno sodišče RS je v Odločbi, v točki 20., med drugim zapisalo: »Pravica do svobodnega izobraževanja iz prvega odstavka 57. člena ustave je omejena na ravni osnovnošolskega izobraževanja. V skladu z drugim odstavkom 57. člena ustave je osnovnošolsko izobraževanje obvezno in se financira iz javnih sredstev. Ker koristi od obvezne osnovne izobrazbe nimajo le učenci sami, temveč posameznikova osnovna izobrazba hkrati služi javni koristi, je Ustava predvidela tudi njeno javno financiranje. S tem pa je učencem zagotovila pravico do brezplačnega obveznega osnovnošolskega izobraževanja. Ker je Ustava to ustavno pravico učencev povezala z njeno ustavno dolžnostjo, se mora iz javnih sredstev financirati tisto osnovnošolsko izobraževanje, ki je za učence obvezno …«

Pobudniki so v svoji pobudi poudarili, da je sporno le financiranje javno-veljavnega dela programa, ne pa financiranje dodatnih učnih in drugih vsebin, ki jih starši plačujejo posebej za nadstandardni program. Pobudniki tudi ne izpodbijajo ureditve, po kateri zasebnim šolam ne pripadajo sredstva za naložbe, investicijsko vzdrževanje in opremo, javno financiranje iz sredstev lokalnih skupnosti ni predmet te pobude.

Staršem bi izpodbijana določba kršila tudi pravico iz tretjega odstavka 41. člena Ustave RS, da v skladu s svojim prepričanjem zagotavljajo svojim otrokom versko in moralno vzgojo ter pravico, da izobražujejo in vzgajajo svoje otroke iz prvega odstavka 54. člena Ustave RS. Poleg tega so zasebne šole, ki so bile ustanovljene pred letom 1996, financirane 100 %, zasebne šole, ustanovljene po letu 1996, pa zgolj 85 %.

Ustavno sodišče RS je v 25. točki obrazložitve Odločbe med drugim navedlo: »… Vsebina obveznega javno-veljavnega programa osnovnošolskega izobraževanja, ki se financira iz javnih sredstev, je namreč enotno določena za vse izvajalce osnovnošolskega izobraževanja. To izhaja iz zasledovanja enakih ciljev vzgoje in izobraževanja (2. člen ZOFVI), enakovrednega izobrazbenega standarda (17. člen ZOFVI), enakih pogojev za strokovne delavce, prostor in opremo (22. in 104. člen ZOFVI), enako uporabo učbenikov za z zakonom določene obvezne predmete (21. člen ZOFVI) in enako omejitev plač (89. člen ZOFVI). Vsebinske razlike v načelih, po katerih delujejo zasebne oziroma javne šole kot institucije, se pokažejo šele v razširjenih izobraževalnih programih, ki se ne financirajo iz javnih sredstev in zato niso predmet te pobude. Drugi odstavek 57. člena Ustave torej zahteva, naj se javno financira obvezen minimum osnovne izobrazbe, ki je enotno določena po vsebini, kar pa ne zajema financiranja dodatnih vsebin, ki so odvisne od vrednostnih usmeritev posameznih izvajalcev osnovnošolskega izobraževanja.«

15. Primerjava z evropskimi državami kaže, da je zasebno šolstvo v Republiki Sloveniji zelo slabo razvito. Ustavno sodišče RS je v točki 17. obrazložitve omenjene Odločbe navedlo: »Statistični podatki kažejo izrazito prevlado javnih osnovnih šol, kar poudarjajo tudi pobudniki in Vlada. Iz podatkov Eurostata izhaja, da je v Republiki Sloveniji v letu 2011 98,4 odstotka vseh učencev osnovnih in srednjih šol obiskovalo javne šole (evropsko povprečje je 82 odstotkov), 0,9 odstotka je obiskovalo državno sofinancirane zasebne šole (EU povprečje je 10,2 odstotka), 0,7 odstotka pa je obiskovalo neodvisne zasebne šole (EU povprečje je 2,9 odstotka). Razvid osnovnih šol kaže, da sta poleg tretjega pobudnika vanj vpisana še dva zasebna izvajalca oziroma 0,7 odstotka od vseh 458 izvajalcev.«

Ustavno sodišče RS je v Odločbi na sklicevanje Državnega zbora na komentar Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, po katerem državam članicam ni treba zagotoviti, da so brezplačne vse oblike obveznega šolanja, pojasnilo (točka 28.): »Pravica imeti možnost brezplačnega obiskovanja obveznega javno-veljavnega programa osnovnošolskega izobraževanja iz drugega odstavka 14. člena Listine se namreč glede na 53. člen Listine ne sme razlagati kot omejevanje ali zoževanje ustavne pravice do brezplačnega obveznega izobraževanja, katere vsebina je bila opredeljena v 20. točki obrazložitve te odločbe.«

Svet Evrope je v dokumentu št. 13010 z dne, 4. septembra 2012, vezano na resolucijo 1904 navedel, da morajo Svet Evrope in države članice zagotoviti izobraževalni sistem, ki zagotavlja enake možnosti in visoko kakovostno izobraževanje za vse učence, da posredujejo tako znanje in vrednote, ki razvijajo spodbujanje temeljnih pravic in demokratičnega državljanstva. Prav tako morajo zagotoviti temeljno pravico do svobode izbire v izobraževanju, v skladu z 2. členom Dodatnega protokola k Evropski konvenciji o človekovih pravicah. Ta pravica, ki je tesno povezana s pravicami do izobraževanja in svobode vesti, pomeni obveznost države, da spoštuje pravico starše, da zagotovijo vzgojo in izobraževanje v skladu z njihovim lastnim verskim in filozofskim prepričanjem.

Zato je Odbor za kulturo, znanost, šolstvo in medije pri Svetu Evrope poudaril potrebo, da se podpira načelo nevtralnosti države in pluralizma v nacionalnem izobraževalnem sistemu ter zagotavljanje preživetja in kakovosti omrežja javnih šol. Prav tako je pozval države članice, da jasno prepoznajo zakonsko pravico do ustanavljanja zasebnih šol in možnost, da so te šole del nacionalnega izobraževalnega sistema ter da za njih veljajo objektivni in nediskriminatorni pogoji. V tem okviru naj bi bili učenci, ki obiskujejo zasebne šole, in njihove družine deležni enakih finančnih koristi, ki so na voljo učencem javnih šol in njihovih družin. Financiranje zasebnih šol, ki so del nacionalnega izobraževalnega sistema pa naj bi veljalo pod nediskriminatornimi pogoji.

Dejstvo je, da starši šoloobveznih otrok že od leta 1996 neupravičeno plačujejo šolnino za svoje otroke, zato bi bilo potrebno ugotovljeno neustavnost na področju, ki se navezuje na izvajanje in varovanje ustavne pravice do izobraževanja in šolanja v delu, ki se nanaša na javno-veljavne programe osnovnošolskega izobraževanja odpraviti v roku, ki ga je določilo Ustavno sodišče RS.

Ministrica je subjektivno in objektivno odgovorna za kršitev odločbe Ustavnega sodišča

Dejstvo, da se je ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Maja Makovec Brenčič zavedala, da s svojim ravnanjem krši Odločbo in Ustavo RS, da izrek v 2. točki Odločbe ne bo realiziran, izhaja iz izjave za medije z dne 27. 11. 2015, ko je dejala, da za to potrebujejo resen razmislek, »za katerega si je bolje vzeti več časa kot premalo.«

Na dejstvo, da je Odločba še vedno neizvršena, je ministrico za izobraževanje, znanost in šport dr. Majo Makovec Brenčič opozorila tudi predstavnica Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora RS pri obravnavi novele ZOFVI v drugi obravnavi na 17. seji Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino dne, 1. 6. 2016: »… V zvezi s tem predlogom zakona najprej opozarjamo na odločbo Ustavnega sodišča z dne, 4. 12. 2014. V tej odločbi je Ustavno sodišče ugotovilo neskladje prvega stavka drugega odstavka 86. člena ZOFVI v delu, ki se nanaša na javno-veljavne programe osnovnošolskega izobraževanja in določilo enoletni rok za uskladitev. Ta rok je že potekel, in sicer 9. januarja 2016. Poudarjamo, da mora državni zbor kot zakonodajalec to odločbo čim prej realizirati, saj v nasprotnem primeru, tak je že večkrat poudarilo Ustavno sodišče, krši načelo pravne države in načelo delitve oblasti. Odločbe ustavnega sodišča so obvezne, zavezujoče, Državni zbor jih mora pravočasno izvršiti. …«

Ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Maja Makovec Brenčič je na omenjeni seji na očitke v zvezi z neizvršitvijo Odločbe in kršitvijo Ustave RS med odgovorila: »… Hkrati pa veste, da vzporedno je ministrstvo pripravilo predlog sprememb, ki se nanašajo ne samo na uveljavljanje ustavne odločbe, ampak tudi sledenje standardom kakovosti … V ta namen smo tudi predlagali širše spremembe v tem sicer istem zakonu, tu se z Zakonodajno-pravno službo popolnoma strinjam, ker v resnici izpolnitve ustavne odločbe v tem predlogu ni, ni je pa iz razloga širšega razumevanja izpolnjevanja ustavne odločbe. …« V nadaljevanju je poudarila, da so bili na e-demokraciji pozvani k posredovanju predlogov. Pred poletjem naj bi vedeli, kje so, na kakšen način lahko potem tudi naprej vodijo postopek. Iz navedenega lahko zaključimo, da se ministrica za izobraževanje, znanost in šport zaveda odgovornosti neizvršitve Odločbe, vendar zakonske rešitve, s katero bi le to izvršili še ni. Tako v tem delu še vedno ostaja neustavno stanje.

Da se je ministrica zavedala oziroma se zaveda dejstva, da je potrebno odpraviti z Odločbo ugotovljeno neustavnost, lahko sklepamo tudi iz njenega odgovora v intervjuju za Večer 3. 9. 2016, ko je dejala: »… Sem torej za sobivanje in ustrezno urejeno financiranje glede na ustavno odločbo. Spoštovanje odločbe ustavnega sodišča smo dolžni zagotoviti.«

Ministrici za izobraževanje, znanost in šport dr. Maji Makovec Brenčič zato očitamo, da je odgovorna zaradi kršitev 1. člena, 2. člena, 3. člena, drugega odstavka 14. člena, 15. člena, 22. člena., 35. člena, 41. člena, prvega odstavka 54. člena in drugega odstavka 57. člena Ustave RS, ki so se zgodile s tem, ko ni pripravila zakonske rešitve, s katero bi odpravila neustavnost ZOFVI, ki jo je ugotovilo Ustavno sodišče RS z Odločbo, in ki bi v zakonodajnem postopku sprejel državni zbor v roku, katerega je določilo Ustavno sodišče RS. Posledica tega je poglobljeno nezaupanje v institucije pravne in socialne države.

Nepravilnost ministrice za izobraževanje, znanost in šport dr. Maje Makovec Brenčič je tudi v aktivnem ravnanju, ko je v primeru dveh predlogov novel ZOFVI z dne, 3. 12. 2015, in novela ZOFVI z dne, 30. 3. 2016, predlaganih s strani poslank in poslancev iz vrst PS SDS, predlagala Vladi RS v sprejem mnenje, s katerim se je izrekla, da zakonska rešitev, ki bi odpravila z odločbo ugotovljeno neustavnost, ni primerna za nadaljnjo obravnavo.

Ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Maja Makovec Brenčič je s tem, ko ni odpravljena neustavnost, ki jo je z odločbo ugotovilo Ustavno sodišče RS, odgovorna za povzročeno diskriminacijo na področju financiranja obveznih osnovnošolskih vsebin in s tem povzročene nepopravljive posledice, ker se še tudi v novem šolskem letu 2016/17 na področju izvajanja obveznega osnovnošolskega izobraževanja, ki je torej v teku, ustvarja neenakost pred zakonom zaradi kršitve 57. člena Ustave RS. S tem je ministrica izkazala brezbrižen odnos do pomena načela enakosti in enakega varstva pravic, s posebno škodo do otrok, ki obiskujejo javno-veljavne programe osnovnošolskega izobraževanja. S takšnim ravnanjem je spodkopana Ustava RS in njeni temelji.

Poleg subjektivne odgovornosti je ministrica v slovenskem ustavnem redu odgovorna tudi objektivno.  Kaj je leta 1998 govoril dr. Miro Cerar o objektivni politični odgovornost ministra (Teorija in praksa 6/1998, str. 1069-1075): »Nesporno je, da je objektivna odgovornost v »politični sferi dejansko nepogrešljiva, kajti v kompleksnih organizacijskih okvirih političnih institucij ter v okviru velike politične dinamike sodobne družbe je pogosto nemogoče v zadostni meri ugotoviti vse vzročne povezave in stopnje morebitnega krivdnega ravnanja različnih subjektov v okviru državnih organov ter diferencirano uveljavljati politično odgovornost.«

Ministrica je ob imenovanju prisegla, da bo spoštovala ustavni red, da bo ravnala po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi delovala za blaginjo Slovenije.  Po oceni vlagateljev interpelacije o delu in odgovornosti ministrice za izobraževanje, znanost in šport je kot ministrica za izobraževanje, znanost in šport za opisana ravnanja neposredno subjektivno odgovorna oziroma vsaj objektivno in politično odgovorna.

Na podlagi naštetih in utemeljenih razlogov vlagatelji interpelacije o delu in odgovornosti ministrice za izobraževanje, znanost in šport dr. Maje Makovec Brenčič menimo, da dr. Maja Makovec Brenčič ni primerna za opravljanje funkcije ministrice za izobraževanje, znanost in šport, zato predlagamo Državnemu zboru RS, da jo razreši s funkcije ministrice za izobraževanje, znanost in šport.