Ministrica za delo vse do danes ni naredila ničesar za odpravo kršitev človekovih pravic koroških dečkov

Poslanke in poslanci na današnjem nadaljevanju decembrske seja obravnavajo interpelacijo o delu in odgovornosti zoper ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anjo Kopač Mrak. Stališče poslanske skupine SDS je predstavil poslanec Marijan Pojbič.

Celoten magnetogram, ki ni avtoriziran, objavljamo v nadaljevanju.

MARIJAN POJBIČ: Spoštovani. Najprej uvodoma bi rad povedal eden sam stavek, ki se mi zdi zelo pomemben. Če kdo zavaja slovensko javnost, ste to, gospa ministrica, vi. Suzana Lep Šimenko je v svojem nagovoru v imenu predlagatelja zelo jasno opredelila argumente, zakaj smo vložili interpelacijo proti gospe ministrici. Ampak tako ministrica in tudi vlada Mira Cerarja od prve interpelacije do danes ni navedla ključnih argumentov, zakaj pravzaprav je ministrstvo delovalo v nasprotju z zakonodajo in vsem tistim, kar je bilo danes povedano. Očitno bomo predlagatelji te argumente ponovili še, če je treba desetkrat, da bosta vsaj enkrat ministrica in vlada Mira Cerarja slišali prave argumente, zakaj smo interpelacijo vložili.

Sedaj gremo k stališču poslanske skupine. V Slovenski demokratski stranki bomo interpelacijo, ki smo jo vložili proti ministrici za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anjo Kopač Mrak brez dvoma seveda podprli, saj tudi v tem odgovoru ni uspela konkretno in prepričljivo odgovoriti, pojasniti nekatere ključne očitke v zvezi z očitnimi kršitvami človekovih pravic v primeru koroška dečka. Celo več. Še vedno vztraja, da je bilo z vidika ministrstva vse zakonito in se ni dalo ali se še vedno ne da narediti nič, da bi se vsaj odpravilo škodljive posledice pravnomočno ugotovljenega neustavnega posega v družinsko skupnost starih staršev in vnukov.

Enostavno ni mogoče razumeti, da se ministrici ne zdi, da je nastopil trenutek, ko je potrebno reči bobu bob in prevzeti najmanj objektivno odgovornost za stanje na ministrstvu, ki ga vodi. To je praktično že tretja interpelacija proti ministrici za delo. Prva v mesecu juniju, potem interpelacija proti celotni Vladi Republike Slovenije kamor sodi seveda tudi Ministrstvo za delo, družino, in seveda sedaj ponovno, saj je bilo v tem času sprejeta dokončna sodba Vrhovnega sodišča v zadevi koroška dečka.

Vrhovno sodišče je namreč pravnomočno odločilo, da je bilo z odvzemom vnukov poseženo v ustavno varovano pravico starih staršev do družinskega življenja. Vrhovno sodišče v tem upravnem sporu ni moglo odločiti o tožbenem zahtevku, da se mladoletna otroka namestita v rejništvo na dom tožnice oziroma starih staršev, saj se to ugotavlja v drugih postopkih, vendar pa odločitev kljub temu po vsebini razlogov pomeni ustrezno podlago za ureditev bodočih razmerij med tožnico in vnukoma. Vrhovno sodišče ni moglo odločiti, da se mladoletna otroka ponovno namestita na dom tožnice, saj zahtevek po vsebini presega možnost odprave posledic nastale kršitve ustavne pravice tožnice. Vsekakor pa je ugotovilo, da je odvzem vnukov pomenil neustaven poseg v družinsko razmerje, kar ne bi ugotovilo, če bi bila v tem primeru korist otrok takšna, da se družinske skupnosti s starimi starši ne razbija.

Kot je navedeno v obrazložitvi razlogov sodbe, je razmerje med otroci in njihovimi starimi starši varovano z ustavo in evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Pravico otrok do starih staršev pa tudi pravico starih staršev do otrok je treba varovati ne le pred posegi države, temveč tudi z aktivnim ravnanjem in skrbjo državnih organov.

Razmerje med starimi starši in njihovimi vnuki oziroma med mladoletnimi otroci in njihovimi bližnjimi sorodniki lahko nastane in obstoji tudi brez tega, da pristojni organi predhodno priznajo obstoj takšnega razmerja. Čeprav je drugačno kot razmerje med starši in otroci in uživa manjšo stopnjo pravnega varstva, lahko pride do posebnega izraza v primeru, če so mladoletni otroci ostali brez skrbi svojih staršev, kar je bilo podano prav v konkretnem primeru. Torej več kot očitno je, da je ministrica za delo subjektivno ali pa vsaj objektivno odgovorna v skladu s 114. členom Ustave Republike Slovenije, ko je vsak minister odgovoren za delo svojega ministrstva.

Ministrica pa ni samo ves čas iz položaja politične funkcije zagovarjala takšen poseg v družinsko skupnost, temveč je tudi opustila nadzorstveno funkcijo po veljavni zakonodaji, da bi se takšne kršitve človekovih pravic odpravile. Subjektivna odgovornost se nanaša na pristojnosti in naloge, ki jih izvršuje kot ministrica in je odvisna od njene konkretne odločitve, da nekaj stori ali pa dolžno ravnanje opusti. Ministrica na podlagi 16. člena zakona o državni upravi vodi in predstavlja ministrstvo ter izvaja predpise in druge akte v skladu z zakonom ter spreminja druge odločitve iz pristojnosti ministrstva. V odnosu do organov v sestavi ministrstva, kot je socialna inšpekcija, lahko ministrica daje na podlagi 23. in 24. člena zakona o državni upravi usmeritve za delo ter obvezna navodila in naloge, da v mejah svoje pristojnosti opravi določene ukrepe ter ji o tem poroča. V zvezi s tem lahko minister zahteva poročila, podatke in druge dokumente v zvezi z delom organa v sestavi. V tem delu je ministrica opustila dolžno ravnanje, da bi od socialne inšpekcije zahtevala dodatne opredelitve do kršitev človekovih pravic in drugih nezakonitosti v postopku, ki so bile javnosti znane dalj časa in jih je tudi pravnomočno potrdilo vrhovno sodišče in upravna inšpekcija.

Prav tako je ministrica opustila nadzorstveno funkcijo nad odločitvami vpletenih centrov za socialno delo, saj bi lahko po nadzorstveni pravici v skladu z zakonom o splošnem upravnem postopku odpravila vse neustavne in nezakonite odločitve pristojnih centrov za socialno delo, kot je tudi obrazloženo v interpelaciji. Takšno dolžno ravnanje ji zapoveduje 53. člen ustave, ki določa, da mora država v vseh svojih dejanjih paziti na to, da bo varovala družino in otroke in za to varstvo zagotavljala potrebne razmere. To se nanaša tudi na vsako ravnanje in opustitev ministrice dr. Anje Kopač Mrak. Namesto tega imamo zdaj stanje, ko so pravnomočno ugotovljene najhujše kršitve človekovih pravic v družinskem pravu. to je razbijanje družinske skupnosti, ministrica pa v zvezi s tem ne naredi ničesar.

Ministrica je pred časom v zvezi s svojo odgovornostjo izjavila, da, citiram: »si ne želi živeti v državi, v kateri bi minister dvignil telefon in naročil centrom za socialno delo kako naj ravnajo,« zaključek citata. V zvezi s tem lahko samo dodamo, da si nihče v Sloveniji ne želi živeti v državi, kjer Vrhovno sodišče ugotovi kršitev človekovih pravic s strani centrov za socialno delo, pristojni minister pa ne naredi nič, da bi posledice takšnih kršitev odpravil.

Poleg subjektivne odgovornosti je ministrica v slovenskem ustavnem sistemu odgovorna tudi objektivno, kot je zapisal predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Miro Cerar, ko še ni bil predsednik vlade, citiram: »Nesporno je, da je objektivna odgovornost v politični sferi dejansko nepogrešljiva, kajti v kompleksnih organizacijskih okvirjih, političnih institucij ter v okviru velike politične dinamike sodobne družbe, je pogosto nemogoče v zadostni meri ugotoviti vse vzročne povezave in stopnje morebitnega krivdnega ravnanja različnih subjektov v okviru državnih organov ter diferencirano uveljaviti politično odgovornost.,« konec citata. Zdaj lahko tudi vidimo, da predsednik vlade dr. Miro Cerar nekaj govori, drugo pa dela, saj bi v nasprotnem primeru sam pomagal, torej predlagal razrešitev ministrice dr. Anje Kopač Mrak.

Zdaj pa še enkrat nekaj konkretnih argumentov zakaj smo vložili interpelacijo. Pri odvzemu vnukov iz oskrbe starih staršev ter pri dogajanju v povezavi s tem je prišlo do najmanj naslednjih nepravilnosti, in prav je da se to ponovi, če je treba, petkrat v Državnem zboru RS, da bo ministrica razumela za kaj gre.

Prvič. Vnuka sta bila odvzeta nenadoma in na skrivaj, brez vednosti starih staršev, od katerih se nista mogla niti posloviti. Vsak poseg mora biti, mora zasledovati načelo sorazmernosti, glede na korist otrok, kar bo v danem primeru pomenilo, da bi se to lahko izvedlo samo, če bi bilo ogroženo življenje ali zdravje otrok. V bistvu je šlo za ugrabitev.

Drugič. Morilcu matere otroke, njihovemu očetu, ni bila odvzeta roditeljska pravica niti postopek za odvzem ni bil začet s strani Centra za socialno delo Velenje. Namesto tega je oče sodeloval kot stranka v postopku, in je za razliko od starih staršev edini, ki se v postopku namestitve otrok v rejo lahko pritoži. Prav tako je sedaj le oče tisti, ki poda soglasje za posvojitev otrok, ker mu roditeljska pravica ni bila odvzeta.

Tretjič. Center za socialno delo Slovenj Gradec je nezakonito obravnaval vlogo za rejništvo starim staršem, ker je ni poslal v odločanje pristojnemu ministrstvu. Namesto tega je izdal neobrazloženo mnenje zakaj stara starša nista najbolj primerna. S tem je bil onemogočen postopek dodelitve vnukov starim staršem v rejništvo, saj o njuni pravici do rejništva še ni bilo zakonito odločeno.

Četrtič. Center za socialno delo Velenje ni imel stvarno utemeljenih razlogov, da ne bi otroka v rejništvo dodelil starim staršem, namesto njih je izbral drugo rejniško družino in zato celo potreboval soglasje roditeljev, pri katerih sta otroka živela, torej stara starša, po 158. členu zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.

Petič. Otrokoma ni bil dodeljen skrbnik, ki bi moral biti praviloma sorodnik otrok, razen če bi bilo to v nasprotju s koristijo obeh otrok, kar pa v danem primeru ni bilo.

Šestič. Center za socialno delo Velenje je postopek vodil samovoljno in starima staršema vsiljeval odločitev ter ju ni informiral o pravnih posledicah odločitev in izjav.

In sedmič, kar je najbolj pomembno, v postopku odvzema vnukov starim staršem je prišlo do neustavnega posega v družinsko skupnost. Niti centri za socialno delo niti ministrica, in to še do danes, življenjski skupnosti starih staršev in vnukov ne pripoznajo statusa družinske skupnosti, čeprav je to že uveljavljen standard po Evropski konvenciji o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah.

Ministrica je ob imenovanju prisegla, da bo spoštovala ustavni red, da bo ravnala po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi delovala za blaginjo Slovenije. Interpelacija kot politično sredstvo je več kot upravičena, saj je ministrica v okviru politične funkcije na začetku neustaven poseg v družinsko skupnost zagovarjala, vse do danes pa ni naredila ničesar, da bi posledice takšnih kršitev človekovih pravic odpravila. Zato bomo seveda v Slovenski demokratski stranki glasovali za interpelacijo. Hvala lepa.