Iskanje

Pridruži se

Ministrica se v glavnem ukvarja sama s seboj

Tednik Demokracija v današnji številki objavlja intervju s predsednikom Odbora za notranje zadev v Strokovnem svetu SDS in nekdanjim notranjim ministrom Dragutinom Matejem.Celoten intervju si lahko preberete v nadaljevanju. Leta 1963 rojeni Dragutin Mate je po diplomi iz obramboslovja deloval kot uslužbenec na ministrstvu za obrambo. Leta 2004 je ob izvolitvi Janševe vlade postal minister za notranje zadeve, po volitvah leta 2008 pa je prevzel vodenje odbora za notranje zadeve v Strokovnem svetu SDS. V stranki sedaj opravlja funkcijo programskega tajnika in svetovalca poslanske skupine.Ste predsednik odbora za notranje zadeve v strokovnem svetu SDS. Kakšna je dejansko vaša sedanja vloga v politiki? Ali to pomeni, da ministrici Katarini Kresal samo gledate pod prste?Seveda ne. Vsak odbor ima več nalog, predvsem je ena od nalog, da pregledujemo zakonodajo, ki jo v parlamentarno proceduro vlaga sedanja vlada, in tako za naše poslance pripravljamo razne amandmaje, pomagamo tudi pri pripravi poslanskih vprašanj s tega področja. Predvsem pa razmišljamo strateško, in sicer, kaj bomo počeli, če bomo spet na oblasti, da bomo imeli že pripravljene načrte dela, program in zakonske rešitve. To sta naši poglavitni nalogi.Pa vendar o vas slišimo predvsem takrat, ko ie treba komentirati ali kritizirati kakšen dogodek, povezan z ministrstvom za notranje zadeve. Saj to je logično. Vsak član strokovnega sveta pokriva področje svojega odbora in izpostavi teme, za katere je – po resorju zadolžen.Kako komentirate, da je Kresalova lani po podelitvi naslova obraz leta nedavno postala še Slovenka leta? Tudi na javnomnenjskih lestvicah politikov je uvrščena zelo visoko, kar kaže, da je zelo priljubljena. Glede na to, kako napreduje pri smučanju, bo letos namesto Petre Majdič kandidirala za športnico leta in seveda zmagala.Ali drži teza, da je potenciranje priljubljenosti Kresalove dejansko priprava na to, da Kresalova prevzame vodenje vlade, če bi se sedanji premier Borut Pahor umaknil? Ne vem, kako je s temi načrti, se pa takšne govorice slišijo med ljudmi.Vrstijo se pohvale zaradi njene odločnosti in zavzemanja za človekove pravice. Predvsem so tu izpostavljeni izbrisani … Koliko se ministrica dejansko zavzema za človekove pravice in koliko gre za piarovski pristop, je vprašanje. Veliko njenega dela je povezanega s piarovskimi nastopi, v sistemu pa stvari delujejo slabo, marsikje na ministrstvu in policiji so izredno nezadovoljni. To je mogoče slišati od ljudi, ki delajo v tem resorju. Razne odločitve v resorju so prepuščene političnim kadrom, ki si jih je nastavila, ministrica pa se v glavnem ukvarja sama s seboj in s svojim videzom. Pred dnevi ni imela časa, da bi se odzvala vabilu parlamentarne komisije v zvezi z izbrisanimi, kar je njena dolžnost, je pa imela, kot smo lahko videli na televiziji, čas za celodnevno slikanje in snemanje za potrebe neke TV. Gre torej za popoln piar. Ko hodi po stavbi ministrstva, jo mora ves čas nekdo fotografirati v vsaki pisarni in z vsakim delavcem. In niti ne vpraša delavcev, ali to želijo ali ne. Glede izbrisanih pa je treba reči, da smo želeli to vprašanje v svojem mandatu rešiti celovito, in to z ustavnim zakonom, kar je za nekatere očitno sporno. Navedli smo razloge zakaj, vendar je to postalo polje političnega prerivanja, tudi ideološkega, če hočete. Če je glavni razlog za naslov Slovenke leta njeno zavzemanje za izbrisane, potem lahko samo rečem, da se uresničuje to, kar sem napovedoval – da si LDS s tem kupuje volilno bazo, ki bo glasovala za to stranko. Problemov v zvezi s tem je več. Prvi je ta, da so izdajali odločbe brez zakonske podlage. V Sloveniji je treba spoštovati odločitve vseh sodišč, vendar je treba na podlagi sklepa ustavnega sodišča sprejeti zakon. Če ni zakona, ni mogoče izdati ustreznega akta. In če odločbe, ki jih je gospa Kresalova naročila izdajati, nimajo nobene zakonske podlage. O tem bi lahko diskutirali in dali argumente na mizo ter poiskali primerne rešitve za to vprašanje.Pa vendar, v času Ropove vlade sta bila sprejeta sistemski in tehnični zakon o izbrisanih, eden od njiju je bil cello ovržen na referendumu. Zakon je sprejel takrat, ko je pač sprejet, in takrat začne veljati. Kolikor vem, so bili zakoni pripravljeni, a niso bili sprejeti. Bili so v diskusiji znotraj koalicije, v vladi, niso pa bili potem obravnavani v parlamentu. Dokler pa zakon ni veljaven, toliko časa ga ni. Poskušali so s tehničnim in sistemskim zakonom, ker so se zavedali, da bo izdajanje odločb brez zakonske podlage prej ali slej pripeljalo do težav. Sedai se obnašajo nonšalantno. Dobivamo pa indice, da ljudje vlagajo vedno več zahtev za odškodnine, tudi za poravnave. To bo eskaliralo točno v smer, na katero smo opozarjali, pa smo bili arogantno zavrnjeni, češ da ne vemo, kaj govorimo.Mnenja pravnikov o tem, ali se smejo izdajali odločbe samo na podlagi odločbe ustavnega sodišča, se precej razlikujejo. Vas ne moti, da sedaj že večina pravnikov odobrava takšno prakso? Tudi tisti, ki so prej temu nasprotovali.
Če so mnenja deljena, moramo najti rešilev, da ne bo deljenih mnenj. Ne moreni sprejeti tega, da velik del slovenskih pravnikov trdno stoji na stališču, da izdajanje odločb brez zakona ni v skladu s slovensko zakonodajo. Stanje torej ni v redu. Zato je treba zadeve rešiti tako, da pravni strokovnjaki nimajo resnih pomislekov.Veliko polemik vzbuja tudi namera, da ministrstvo za notranje zadeve kupi nov vodni top, čeprav stari doslej ni bil uporabljen.Tu gre za dve zadevi, ki nista medsebojno povezani. Najprej to, kje nabavljajo vodni top in za kakšno ceno ter ali je ta cena primerljiva s cenami vodnih topov v drugih državah. Druga stvar pa je, da po mojem osebnem mnenju slovenska policija ne potrebuje novega vodnega topa. Stari deluje, in ko so ga iskali, ga niso našli, ker je bil na rednem vzdrževanju, sedaj deluje brezhibno. Sedaj pa bomo nabavljali še enega za vsak primer. Moramo jasno vedeti: odločitve za ta vodni top niso bile sprejete po javni tribuni Zbora za republiko, pač pa že lani spomladi. Ali drži, da je nakup vodnega topa povezan z dejstvom, da v primeru večjih socialnih nemirov na več koncih države policija ne bi mogla obvladati protestnikov?Kolikor vem, so se razprave o operativnih sposobnostih policije začele že pred časom, lani marca ali aprila. Takrat so prišli do ugotovitev, o katerih so novinarji govorili na zadnjem Vročem stolu. Tudi g. Praprotnik je govoril o podatkih s policije, da so razpravljali o tem. In da potrebujejo top zato, da bodo v dveh regijah lahko ukrepali proti demonstracijam. Očitno je že tedaj vlada presodila, da se ji lahko zgodi ulica, zato je šla v nakup vodnega topa. Kakor koli že, uporaba vodnih topov je nasilje proti ljudem, ki so nezadovoljni z materialnim položajem, gospodarsko krizo in načinom reševanja. In to nasilje je nesprejemljivo, kajti nasilje rodi nasilje druge strani. Že sam prihod vodnega topa na neko javno zborovanje lahko sproži nasilno reakcijo. In resnično si ne želim prizorov, kot smo jih bili zadnja leta vajeni iz Francije in Grčije. Če bi vlada skušala ravnati racionalno s sredstvi, bi morala takoj preklicati naročilo, kajti policija ta čas potrebuje vse kaj drugega kot vodni top.Kaj na primer?S tem mislim vsakodnevna sredstva. Na primer nekaj sto vozil. Zdajšnji vozni park je v povprečju še vedno star nad pet let. Prejšnja vlada ga je sicer začela obnavljati, vendar je Kresalova takoj po prevzemu poslov preklicala naročilo 150 policijskih vozil za potrebe uniformiranih policistov. Menda je to storila zaradi varčevanja. Sedaj pa gre v veliko investicijo, ki je popolnoma nepotrebna.Pa neprebojni jopiči? O njih seje veliko govorilo.Vozila, ki bi jih potrebovali policisti, in neprebojni jopiči skupaj ne bi stali toliko kot en vodni top.Zanimivo je, da se je informacija o nakupu novega vodnega topa pojavila v medijih decembra, ko je predsednik SDS Janez Janša na javni tribuni Zbora za republiko dejal, da se spomladi vidimo v večjem številu na ulicah in trgih. Mnogi so to razumeli kot poziv k demonstracijam. Kako ste vi razumeli ta poziv? Predsednik SDS je govoril tudi o tem, da bomo morali problematiko predstaviti čim širšemu krogu ljudi. In dvorane, ki imajo dvesto sedežev, so seveda premajhne. Če se dobimo na nekem trgu in o tem nekaj ljudi govori, to ne pomeni demonstracije, ne nasilja in ne kršenja reda in miru. S takšnimi dezinformacijami, ki jih potem širi koalicija pa tudi ministrica za notranje zadeve in LDS, pa hočejo dejansko povzročiti krizno situacijo, ki je popolnoma nepotrebna – v smislu tega, da bi se ljudje združevali in govorili o problemih v državi.Mimogrede, Kresalova je omenjeno Janševo izjavo označila kot ledeno dobo demokracije.Dejansko ona pomeni ledeno dobo demokracije.Kaj pa Nacionalni preiskovalni urad? S tem projektom seje ministrica najbolj izpostavila.Vsi policisti imajo s pooblastili vse pravice in dolžnosti, da preiskujejo vsa kazniva dejanja in podajajo kazenske ovadbe. Sedaj pa se postavlja urad, ki bo imel drugačne pristojnosti, predvsem direktor, čeprav zakon o tem ni sprejet. Če bo direktor odločal v skladu z zakonom, ki ga sploh ni, potem je to protizakonito. Vse zadeve, o katerih bo odločil, bodo lahko na sodišču pravno sporne. Če pa mislijo, da urad lahko deluje brez nove zakonske podlage, lahko deluje kot organizacijska enota znotraj kriminalistične policije, potem direktor ne bo mogel imeti takšnih pooblastil. Direktor sektorja nima pristojnosti, da arbitrarno odloča, katere primere bo preiskoval. V predlogu zakona piše, da bo odločal o tem sam in da o tem ne morejo odločati njegovi nadrejeni. V njem je tudi nekaj členov, ki nas lahko skrbijo. Na primer 6. člen, ki govori o pristojnosti direktorja in v šestih točkah našteva pristojnosti. V šesti točki so zapisali: »domnevna vključenost v kazniva dejanja nosilcev javnih funkcij . . .«. Toda nosilci javnih funkcij niso nič drugega kot državljani in zaradi kaznivih dejanj se preganjajo enako kot navadni državljani in so že zajeti v vseh petih točkah. Človek se ne more znebiti vtisa politizacije. »Domnevna vključenost«, ki jo bo raziskoval ta urad, pa pomeni, da nekdo napiše anonimko in na njeni podlagi bo ena oseba arbitrarno odločala, ali bo preiskovala to ali ne. Lahko bo to na podlagi strankarske usmeritve osumljenca. Če direktor urada ne bo podrejen nikomur v policiji, bo pač podrejen ministru. In to je glavni problem zakona, saj kaže, kaj se lahko zgodi. Da ne omenjam drugih tehničnih zadev. Kdo bo na to mesto postavljen, pa bo odvisno samo od ministra.Podobno je tudi pri protikorupcijski komisiji. Pri tej komisiji je ena preprosta težava. V Sloveniji imamo kazenski zakonik, ki zelo natančno opredeljuje korupcijo. Imamo pa še en zakon, to je zakon o delovanju protikorupcijske komisije. Definicije korupcije v tem zakonu niso iste kot v kazenskem zakoniku! Se pravi, da je odprto polje, ko lahko nekdo samovoljno odloči, tudi v skladu s političnim pridihom, kaj je koruptivno dejanje. In ko pride takšna presoja do organov pregona, to so policija in tožilstva, morajo oni to raziskovati. In če ni elementov, ki so v kazenskem zakoniku zapisani kot koruptivni, potem ne morejo nadaljevati pregona. Tako se lahko zgodi, da komisija poda sum za 50 kaznivih dejanj, potem pa so vložene ovadbe za deset kaznivih dejanj. Zato je nujno treba uskladiti oba zakona na točki definiranja, kaj je kaznivo dejanje korupcije.Kako gledate na to, da mediji na splošno bolj kontrolirajo vas kot nekdanjega notranjega ministra kot pa vašo naslednico? Mimogrede, Dnevnik vas je aprila lani obtožil, da ste lagali glede javno-zasebnega partnerstva v zvezi z graditvijo nove palače MNZ.To, česar so me obtožili Dnevnik in novinarji, ki pišejo po naročilu, me sploh ne zanima. Problem je seveda drug, to je, da je ministrica za javno-zasebno partnerstvo pri graditvi tega objekta vedela z dnem prevzema funkcije ministra. Pri primopredaji sem ji o tem govoril več kot pol ure in ji izročil vso dokumentacijo. Lani februarja je v intervjuju za vest. si govorila, da je bila na tem objektu, da je fantastično, da si policisti zaslužijo to stavbo in da komaj čaka, da se preselijo. Dva meseca kasneje, aprila, je kar nenadoma prvič slišala za ta objekt, prej pa ga je dvakrat obiskala. Sam nisem bil niti enkrat tam.Glede na to, da ste eden vidnejših članov največje opozicijske stranke, vas sprašujem, kakšen alternativni program pripravljate na področju, ki ga pokrivate.Tu je treba kar nekaj stvari resno pripraviti. Temeljito je treba pripraviti zakonodajo na področju notranjih zadev in policije, prevetriti vse sedanje zadeve pa tudi zakon o zasebnem varovanju, ki je v mojem mandatu doživljal samo nujne popravke. Treba je drugače zastaviti koncept. O tem se pogovarjamo in pripravljamo programe v zvezi s tem. Do prihodnjih volitev bomo verjetno predstavili svoje predloge na predvolilnih shodih. Na primer o obveznem tečaju varne vožnje za mlade voznike, stroške bi seveda pokrila država. Pa še marsikaj drugega.V ospredju so gospodarska vprašanja. SDS je predstavila nov sveženj protikriznih ukrepov. Kako ocenjujete sedanjo gospodarsko in politično situacijo? Ta vlada se izredno slabo odziva na gospodarsko problematiko. Ministri, ki izhajajo z ekonomskega področja in zasedajo vidna mesta ter odločajo o tem, nimajo ne znanja ne sposobnosti za miselni preskok iz starega načina razmišljanja v novega. Zaradi tega imamo resne težave. Zviševanje davkov ne bo prineslo rešitev, ki jih potrebujemo. Nekateri ukrepi so bili prepozni in nespretni. Zaradi tega se kriza poglablja. Namesto da bi se kazali prvi znaki okrevanja kot v svetovnem gospodarstvu, vlada govori, da bo brezposelnost za 20 odstotkov višja. To je absurdno. Drugič, ves čas govorijo, da je Janševa vlada slabo gospodarila, medtem ko so dejstva, ki so jih predstavile tudi evropske institucije, čisto drugačna. In ta dejstva govorijo, da je bila v času Janševe vlade gospodarska rast za dve odstotni točki večja od povprečne gospodarske rasti EU. Sedaj pa smo za pet odstotkov slabši. Evropsko gospodarstvo ima sedaj dvoodstotni padec, medtem ko je naš padec skoraj 8 odstotkov.Kako komentirate dogajanje v zvezi z odstavljanjem ministra za okolje Karla Erjavca? Zgodba okoli Erjavca kaže, da je akcija povzročila reakcijo. Zato so nekatere stvari, ki so se zgodile, povsem logične, morda nekoliko iracionalne. Erjavec je moral nekaj storiti, da je pokazal svojo aktivnost. Nenavadno pa je, da smo v časopisih lahko vsi brali faksimile policijskega dokumenta, ki je bil poslan tožilstvu. Skratka, gre za skrajno neprofesionalno delo znotraj policije ali tožilstva, saj drugi tega dokumenta niso imeli oz. naj ga ne bi imeli. In to nevestno delo je treba kaznovati, sicer živimo v državi, ki nima nobenih pravnih norm. To je v ostrem nasprotju s tem, kar govorila notranja ministrica in njen državni sekretar. Ministrica je objektivno odgovorna, da je la dokument objavljen. Policija je dolžna ugotoviti, kako je dokument prišel v javnost. In kolikor vem, policija nič ne dela na tem. Niti loti se ne preiskovanja. To kaže na določene zadeve. Mislim pa, da je Erjavec žrtev okoliščin, ki so nastale znotraj DeSUS; od vsega začetka, že od prvega dne sestavljanja koalicije je tarča poskusov, da ga izrinejo (le njega osebno) iz koalicije. Levi trojček se ga boji kot konkurenta, saj jim je najbolj nevaren. Ne nazadnje je DeSUS dobil več glasov kot LDS. Vsilili so mu imena za ministrske stolčke in ga potisniti na obrobje. Verjetno imajo občutek, da je zdaj dozorel čas, da se Erjavca lahko znebijo.Kako pa kot veteran vojne za Slovenijo in nekdanji notranji minister ocenjujete podelitev odlikovanja predsednika države nekdanjemu šefu Udbe in sekretarju za notranje zadeve Tomažu Ertlu? Skrajno sprevrženo je, da z obrazložitvijo, ki nam jo skušajo vsiliti, govorijo, da je Ertl prinesel razvoj demokracije, ker je vodil akcijo Sever. On je vodil to akcijo zato, ker so mu tako naročili politični vrhovi. Glavni nosilec ustavitve mitinga resnice je bil železniški sindikat, ki je odpovedal vlake od Dobove proti Ljubljani – tam se morajo namreč zaradi zamenjave električnega omrežja zamenjati lokomotive. Vendar pa železničarjev niso niti povabili na proslavo. Po drugi strani pa je Ertl človek, ki je do zadnjega deloval proti slovenski pomladi in novonastajajoči državi. Še huje: uničeval je dokumentacijo za nazaj, kar je kaznivo dejanje. Tudi dokumentacijo o povojnih pobojih. Takšni osebi dati odlikovanje je res skrajno sprevrženo.Poslanka SDS in predsednica parlamentarne komisije za človekove pravice Eva Irgl je s pozivom žrtvam Udbe, naj se oglasijo s svojimi pričevanji, sprožila zelo živčne odzive iz koalicije. Kako to komentirate? Seveda. Bom navedel en primer. Ko sem postal minister, sem dobil telefonski klic. Prosili so me, ali dovolim Albertu Svetini, da pride na MNZ in si ogleda svojo nekdanjo pisarno, kjer je delal leta 1945. To je pisarna, kjer sedaj sedi državni sekretar. Meni se je zdelo zelo nenavadno, da so me prosili za dovoljenje. Potem je Svetina prišel k meni v pisarno in je bil videti zelo prestrašen. Povedal mi je, da se je leta 1991 vrnil v Slovenijo in da si je sedaj prvič upal iti mimo Slavije, kakor se stavba, kjer je MNZ, imenuje. Prej si je upal iti le po drugi strani ceste. »Vi ne veste, koliko ljudi je izginilo, ko so šli mimo,« mi je dejal. To ponazori ves strah, ki je bil v ljudeh desetletja zaradi tajne policije. Ljudje si niso upali povedati tega, kar so vedeli, tudi za poboje in grobišča ne. Mnogi so to skrivnost odnesli v grob. Zato je poziv Eve Irgl povzročil tako nervozo. Ljudje sedaj vendarle vedo, da se jim ne bo nič zgodilo, če bodo spregovorili.Letošnje leto bo spet volilno, saj se bližajo lokalne volitve. Ima SDS že izbranega kandidata za ljubljanskega župana? Kot kaže, bo Jankovič znova kandidiral in se mu obeta tudi gladka zmaga.V SDS še nismo sprejeli dokončne odločitve o tem. Vendar bomo kandidata imeli tako kot tudi v vseh drugih mestnih občinah. Računamo, da bomo izboljšali svoj rezultat. Zame osebno so lokalne volitve etapa v procesu priprave na državnozborske volitve. Za evropske volitve smo že uporabili nekatere nove prijeme. Tudi sedaj bo tako in odpravljali bomo slabosti iz prejšnjih kampanj. Vse pa vodi k cilju, da smo stranka, ki ne samo nekaj obljublja, ampak ponuja realni program. Zmoremo delati veliko bolje kot sedanja vlada in stranke, ki so v njej.
Obvestilo o rabi piškotkov

To spletno mesto uporablja piškotke s katerimi zagotovimo najboljšo možno uporabniško izkušnjo in piškotke s katerimi merimo obiskanost spletnega mesta. Podatki o piškotkih so shranjeni v vašem brskalniku in opravljajo funkcije, kot so pomnjenje izbire jezika spletnega mesta ali merjenje časa obiska določene spletne strani.