Minister Zalar posega v delovanje neodvisnih institucij
sobota, 3. 4. 2010Objavljamo magnetogram, ki ni lektoriran!
DR. VINKO GORENAK: Hvala lepa. Jaz bi sicer rad osmič postavil vprašanje, kaj je kršila generalna državna tožilka v smislu Ustave, ker še nisem dobil odgovora ampak tega ne smem storiti in se moram držati seveda tega, kar sem najavil. Gospod minister, 28. 11. 2009 je začel veljati Zakon o sodiščih, novela, ki ste jo spisali vi, odnosno, ki jo je predložila vlada. Ta zakon se je začel uporabljati 1. 1. 2010. Naj vas spomnim, da smo zakon sprejeli kljub nasprotovanju sodnega sveta in kljub nasprotovanju vrhovnega sodišča, obe inštituciji sta bili proti. Vi ste nekako to poslali v parlament proti volji teh osrednjih pravosodnih inštitucij. Ustanovljen je bil oddelek za specializiran oz. organiziran kriminal in predvidena je bila med drugim v tej noveli tudi uskladitev sodnega reda. Vse to naj bi bilo ustanovljeno odnosno narejeno do 1. januarja, ko naj bi zakonske spremembe začele veljati.
Poglejte, 28. 11., se pravi časa je pa če vzameva še zmeraj čas tisti, ki je potekel zdaj eventualni veto in tako dalje je bilo časa približno mesec ali pa mesec in pol oziroma ene 40 dni recimo, da bi se to pripravilo. In kaj se je zgodilo? 15. 12., se pravi, ko je poteklo že pol časa, ste ustanovili delovno skupino za implementacijo zakona. Se pravi, pol časa po tistem. V zakonsko določenem roku, ki ga je sprejel ta državni zbor, ki ste ga predlagal vi osebno, v zakonu, ni bilo narejenega nič. Nič od tistega, kar piše v zakonu ali vsaj dve najpomembnejši stvari nista bili narejeni. Namreč, ni bil ustanovljen specializiran oddelek in ni bil usklajen sodni red, kar je pač pogoj za nadaljevanje. Sprašujem vas, vi zelo radi rečete, da je gospa Brezigarjeva kršila ustavo in zakon, sprašujem vas, če vi kršite zakon? Jaz imam za to dokaz. 1. januarja bi morali to narediti, pa niste naredili. In seveda ni jasno, zakaj s tako lahkoto udarjate po tožilstvu, po sodiščih, o čemer bom v nadaljevanju, sami pa kršite tiste določbe zakona, ki ste jih vi predlagali. Hvala lepa.
ALEŠ ZALAR: Hvala lepa. Jaz se bom seveda v celoti izognil primerjavam, ki ste jih izpostavil s tožilstvom, ker primerjate hruške in jabolka. Držal se bom okvira poslanskega vprašanja, ki je bilo tudi najavljeno.
Najprej vas moram korigirati, spoštovani gospod poslanec. Ni res, da bi sodni svet nasprotoval predlogu sprememb in dopolnitev zakona o sodiščih. Sodni svet je dal nekaj pripomb, te pripombe so bile tudi upoštevane in ne glede na to, da je takratni podpredsednik Vrhovnega sodišča, ki je med tem že odstopil s funkcije, podpisal nekaj odklonilnih stališč do posameznih institutov, je potrebno pojasniti, da je predsednik Vrhovnega sodišča ves čas podpiral ureditev, ki jo je prineslo v Zakon o sodiščih in med drugim tudi vse do izteka svojega mandata pomagal, da smo na Ministrstvu za pravosodje oblikovali posebno implementacijsko skupino, ki ste jo omenil in ki je bila ustanovljena 15. decembra zato, da bi ta skupina lahko, prvič, pomagala pri pripravi ustreznih podzakonskih aktov, ki se nanašajo na poslovanje sodišč. In drugič, da bi sproti reševala praktična vprašanja do katerih bo gotovo prišlo, ko bo potrebno izvesti kar pomembno in obsežno spremembo zakona.
To sodelovanje s sodstvom je bilo razširjeno ne samo v razmerju do Sodnega sveta in Vrhovnega sodišča, ampak do sodišč vseh stopenj, tako da v tej skupini sodelujejo predstavniki vseh sodišč in Sodnega sveta in ta skupina je nemudoma začela z delom, ni res, da ni bilo do konca leta nič narejenega, bilo je kar precej narejenega, res pa je, da je ta skupina ugotovila, da je zahtevnost priprave sodnega reda precej večja kot pa se je zdelo še v fazi, ko se je zakon sprejemal tu v državnem zboru, kajti ta sprememba sodnega reda zajema kar 71 členov glede pomembnih vprašanj, kjer je bilo nujno potrebno predvsem s predstavniki sodstva razčistiti kakšne rešitve vnesti v te določbe zato, da bodo v praksi dobro funkcionirale.
Potrebno je upoštevati tudi to, da sodnega reda minister ne sprejema mimo posebne procedure, med drugim mora pridobiti mnenje predsednika Vrhovnega sodišča, potem je potrebno zaključiti medresorsko usklajevanje, pridobiti mnenje Službe Vlade za zakonodajo, tako da vse to so bili razlogi zakaj je bil ta sodni red izdan nekoliko kasneje, točneje 19. marca je bil objavljen v Uradnem listu. V odgovoru na poslansko vprašanje, ki ste ga zastavili pisno že pred časom, točno v tem vprašanju smo vam natančno pojasnili, da ta rahla zakasnitev v ničemer ne vpliva na uveljavitev novih institutov, zlasti pa ne na oblikovanje in delovanje specializiranega oddelka, kajti ko gre za ustanovitev specializiranega oddelka je ta lahko ustanovljen po samem zakonu šele, ko v njem začne z delom, torej ko je v ta oddelek dodeljenih najmanj polovica sodnikov, ki so sicer z odločitvijo Sodnega sveta določeni kot sodniki tega oddelka.
Torej, v vsakem primeru zakon ni predvidel, da bi s 1.1. ta specializirani oddelek že pričel z delom, to se vidi tudi iz razprave in predstavitev, ki smo jih opravili tu v državnem zboru. Ta postopek bo tudi v prihodnje še nekaj časa trajal, ravno te dni je Sodni svet določil skupno število mest teh sodnikov, pred tem je predsednik Vrhovnega sodišča podal svoje mnenje glede tega, pred tem je implementacijska skupina izdelala kriterije za število teh sodnikov in zdaj bo sledil razpis za prosta sodniška mesta in potem bo po izvedenem postopku pridobivanju ocen sodniške službe in tako naprej Sodni svet dodelil izbrane sodnike, ki se bodo prijavili v to skupino in potem šele, ko bo najmanj pet sodnikov dodeljenih v to skupino bo ta specializirani oddelek lahko pričel z delom. Skratka, ta zamuda pri sodnem redu ni v ničemer ovirala ne uporabo tega instituta, ne katerega koli drugega.
DR. VINKO GORENAK: Če je za vas dva meseca in 20 dni mala zakasnitev … To ni mala zakasnitev, zagotovo ne. Sami ste si postavili rok, ki je bil 1. januar in sami niste upošteval roka, ki ste ga sami določil. Ampak pojdiva naprej.
Pred seboj imam pismo predsednikov sodišč, predsednic in predsednikov Okrajnih sodišč, da smo bolj točni. Poslali so mi ga pred nekaj dnevi in pravijo takole. Da ste jim 3. 2. 2010 po elektronski pošti poslali priporočila neke implementacijske skupine za to omenjeno novelo zakona. In predsedniki sodišč pravijo takole: Ugotavljamo, da priporočila implemenatacijske skupine v bistvu ne zasledujejo ciljev zadnje novele zakona, predvsem ne tisti, ki se nanašajo na koncentracijo vodenja in upravljanja okrajnih sodišč z namenom, da se ta sodišča razbremenijo in da se posluje čim bolj racionalno.
Čas mi je omejen, da bi vam vse prebral, vendar v nadaljevanju ti predsedniki sodišč se sklicujejo na obrazložitve v zakonu, kjer ste povedali kakšna bodo razmerja med okrajnimi in okrožnimi sodišči in tako naprej. In trdijo, da, to pismo ste verjetno tudi dobili, sicer vam ga bom dal, da greste ponovno mimo zakona in da ponovno, ponovno poudarjam, širite tisto, kar je v zakonu zapisano z navodili. Ista zgodba, popolnoma identična stvar kot se je dogajala že mnogokrat, mnogokrat do sedaj. Gospod minister, jaz sem globoko prepričan, in situacija ni v redu, če večina predsednikov sodišč se obrača na sodni svet, se obrača name in tako dalje, pomeni, da se boste morali vprašati kaj je pri vas in kaj je z vami narobe.
ALEŠ ZALAR: Hvala lepa. Ne poznam tega pisma. Jaz ga nisem prejel. Prvič slišim zanj. Vem pa, da imajo predsedniki okrajnih sodišč nekaj vprašanj, ki jih tudi rešujemo na ta način, da so predstavniki predsednikov okrajnih sodišč, konkretno dve predstavnici, ki so jih sami določili, bili povabljeni k sodelovanju v to implementacijsko skupino, v kateri sicer delujejo še drugi, tudi predsedniki okrožnih, višjih in tudi predstavnik Vrhovnega sodišča. Skratka, sodstvo samo usklajuje ta odprta vprašanja. Ministrstvo ne izdaja v zvezi s tem nobenih navodil, ker niti nima takih pristojnosti. Ta implementacijska skupina pa seveda lahko odgovarja na posamezna vprašanja, če jih dobiva ali če sama oceni, da bi bilo smiselno, da so sodišča na to pozorna. Skratka, vse kar delamo, delamo z roko v roki s predstavniki sodišč vseh stopenj in sodnega sveta. In če se bo v nadaljevanju pokazalo, da je kakšno vprašanje takšne narave, da ga pa ni mogoče rešiti na drug način kot z novelo zakona, potem bom seveda kot minister poskrbel, da se bo to zgodilo.
DR. VINKO GORENAK: Hvala lepa. Pismo vam bom odstopil brez podpisov, to vam lahko vnaprej povem, ker ne bi želel, da sodniki, ki so to spisali, doživijo kakšna šikaniranja. Seveda pa okoli tega vprašanja implementacije novele zakona, ki jo je minister predlagal sam, ki jo je ta državni zbor sprejel predlagam, da opravimo širšo razpravo, v kateri se lahko dotaknemo tudi ne samo teh vprašanj tudi nekaterih drugih vprašanj, ki se tičejo problema slovenskih sodišč. Namreč gre preprosto za to, da predsedniki sodišč enostavno trdijo, da prihajajo s strani ministrstva navodila, da prihajajo priporočila in tako dalje, ki dejansko posegajo v samo zakonsko materijo. To pa je zadeva, ki se dogaja nekaj podobnega kot se je dogajalo na tožilstvu, kjer so tudi tožilci in seveda službe Vlade za zakonodajo ugotovili, da se dogaja ista stvar. To sta dve neodvisni inštituciji in če neodvisne inštitucije ugotavljajo, da minister pravzaprav počne to kar naj ne bi, to pa je širitev zakonskih določil z nekimi internimi akti, priporočili, navodili ali karkoli je že, pa mislim da je to rdeča luč na semaforju, ki bi morala zagoreti, ki bi morala biti alarm in to velik alarm tudi v temu državnemu zboru.
Zato se mi zdi povsem korektno in povsem normalno, da se državni zbor posveti temu vprašanju nekoliko bolj in opravi širšo razpravo. Hvala lepa.