Minister za pravosodje Aleš Zalar te dni ponuja medijem in slovenski javnosti nekakšno “častno besedo”, da ne obstajajo nikakršni dogovori ali predlogi glede povišanja odvetniških tarif. Hkrati “zagotavlja”, da do povišanja odvetniških tarif v času gospodarske in finančne krize sploh ne bo prišlo. Ob sprejemanju novele zakona o odvetništvu je minister Zalar novelacijo tega zakona utemeljeval z izpisovanjem odvetnikov iz seznamov za zagotavljanje brezplačne pravne pomoči, ki jo tako ali tako plača država in z odklanjanjem odvetnikov glede zastopanja po uradni dolžnosti. To seveda ni res. Pravosodni minister Zalar je že čez nekaj dni negiral samega sebe, ko je v odgovoru na poslansko vprašanje poslanca SDS Zvoneta Černača natančno navedel, koliko odvetnikov je v posameznih okoljih ti dve nalogi pripravljeno opravljati. Prav s tovrstnimi podatki, ki ne kažejo nikakršnega množičnega izpisa odvetnikov iz seznamov brezplačne pravne pomoči, je razkril, da so dejanski problem odvetniške tarife.
Če bi minister Zalar imel poštene namene, potem ne bi po nujnem postopku spremenil “Šturmovega zakona”, ki je predvideval, da odvetniške tarife določa Državni zbor RS z zakonom. Pravosodni minister Zalar pa je predlagal (koalicija pa sprejela) zakon o odvetništvu, po katerem bodo o odvetniških tarifah odločali odvetniki sami z njegovim soglasjem. Zakaj torej sprememba zakona? Višje odvetniške tarife niso potrebne ne danes in ne jutri, ko bomo izplavali iz finančne in gospodarske krize, saj so odvetniki eden najbogatejših slojev prebivalstva.
Ugleda sodstvu, tudi odvetnikom, o katerem govori pravosodni minister g. Zalar, pa ni mogoče uzakoniti, odrediti, dodeliti ali povrniti. Ugled si morajo sodniki in tudi odvetniki pridobiti, in to s poštenim delom.
dr. Vinko Gorenak
poslanec SDS
predsednik Odbora za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje
