Minister Goran Klemenčič grobo posegel v pravico do varstva osebnih podatkov

Poslanke in poslanci SDS so na predsednico Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti Evo Irgl naslovili zahtevo za sklic nujne seje, na kateri bi spregovorili o kršenju pravice do varstva osebnih podatkov ter o neupravičenem zbiranju podatkov Komisije za preprečevanje korupcije o transakcijskih računih fizičnih oseb.

V poslanski skupini SDS opozarjamo, da je bilo v medijih mogoče zaslediti razkritje Informacijske pooblaščenke o tem, da je Komisija za preprečevanje korupcije od Uprave Republike Slovenije za javna plačila vrsto let pridobivala podatke o transakcijskih računih vseh državljank in državljanov. Pri tem sta tako sedanji minister za pravosodje mag. Goran Klemenčič, tedaj še kot predsednik Komisije za preprečevanje korupcije, in sedanji predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Boris Štefanec neupravičeno pridobivala številke transakcijskih računov vseh fizičnih oseb, katerih transakcije so bile zabeležene pri Upravi za javna plačila, in ne samo tistih, ki jih je Komisija za preprečevanje korupcije glede na svojo vlogo pristojna obravnavati. Mediji so obenem poročali, da je KPK dostopala tudi do podatkov tistih posameznikov, ki so na račune proračunskih uporabnikov izvajali vplačila. Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik je tako povedala, da je »glede na to, da je KPK prek UJP do teh podatkov dostopal v vsem preteklem desetletnem obdobju ter da jih je zbiral in hranil do konca leta 2015, nedvomno utemeljeno mogoče sklepati, da je v tem času pridobil podatke o transakcijskih računih večine, skoraj vseh državljank in državljanov. Posredovanju svojega transakcijskega računa KPK bi se posameznik lahko izognil kvečjemu v primeru, če v več kot desetih letih od države ne bi prejel niti evra ter državi tudi ne bi plačal niti evra davka ali drugih dajatev.«  

Glede na omenjene navedbe, se v poslanski skupini SDS sprašujemo, koliko je bilo na KPK nezakonitih dostopov oz. vpogledov v nezakonito pridobljene podatke, koliko od teh je bilo vpogledov v nezakonito pridobljene podatke politikov in drugih državnih funkcionarjev ter koliko je bilo vpogledov v nezakonito pridobljene podatke ostalih državljank in državljanov proti katerim Komisija za preprečevanje korupcije niti ni vodila nobenega postopka oziroma le ti niso dali osebne privolitve za obdelavo podatkov.

V poslanski skupini SDS ob tem še izpostavljamo, da so navedene kršitve povezane z aplikacijo Supervizor, ki je bila vzpostavljena v letu 2011 oziroma v času, ko je bil mag. Goran Klemenčič predsednik Komisije za preprečevanje korupcije. Takrat je KPK samovoljno začela zbirati osebne podatke o skoraj vseh državljanih, namesto da bi obravnavala in reševala zadeve, za katere je po zakonu pristojna. Informacijska pooblaščenka je ob tem še izpostavila, da ni znano, za kakšne namene je KPK transakcijske račune državljanov potrebovala »saj KPK ves čas postopka ni znala pojasniti, zakaj te podatke potrebuje. Nesporno pa KPK teh podatkov ni potrebovala za delovanje aplikacije Supervizor, kot želi to zavajajoče predstaviti v svoji izjavi,«, je še zapisala informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik. Z odločbo Informacijskega pooblaščenca je bil mag. Goran Klemenčič spoznan za odgovorno osebo.
Naj ob tem še spomnimo, da je tudi pravnik dr. Rajko Pirnat opozoril, da pridobivanje kar vseh transakcijskih računov, tudi od oseb, ki sploh niso v nikakršnem postopku in za nadzor nad katerimi Komisija za preprečevanje korupcije niti ni pristojna, ni v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov. Po oceni dr. Rajka Pirnata ni dvoma, da je šlo za prekoračitev pooblastil oziroma celo za sistematično kršenje teh pravil osebnih podatkov.

Po oceni poslank in poslancev SDS izpostavljene kršitve, za katere je odgovoren tedanji predsednik KPK mag. Goran Klemenčič, ki sedaj opravlja funkcijo ministra za pravosodje v Vladi RS, pomenijo grob poseg v človekovo pravico do varstva osebnih podatkov po 38. členu Ustave RS številnim državljankam in državljanom. Gre za poseg v pravico, za katerega mag. Goran Klemenčič ni imel nikakršne zakonske podlage.

Predlagatelji zahteve menimo, da je vsakršno zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov, ki ni v skladu zakonom, nedopustno, saj gre pri tem za poseg v temeljno ustavno zagotovljeno človekovo pravico do varstva zasebnosti oziroma pravico posameznika, da obdrži informacije o sebi – informacijska zasebnost. V primeru ugotovljenih kršitev pa so bili osebni podatki pridobivani na nezakonit način vse od zagona aplikacije Supervizor, kljub temu, da aplikacija deluje tudi brez teh podatkov. Namen njihovega zbiranja torej še danes ni jasen.

V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke obenem tudi menimo, da mag. Goran Klemenčič, prej predsednik Komisije za preprečevanje korupcije, danes pa minister za pravosodje, nima potrebne integritete za to, da opravlja funkcijo ministra slovenske vlade, saj je bilo že večkrat ugotovljeno, da je kršil ustavo in zakone. Tako je poleg kršitve zakona o varstvu osebnih podatkov, tudi Računsko sodišče ugotovilo, da je v času njegovega vodenja KPK, komisija kršila osem zakonov.

Zaradi vsega zgoraj navedenega predlagatelji zahteve menimo, da je potrebno o kršenju pravice do varstva osebnih podatkov opraviti širšo razpravo, komisiji za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti pa predlagamo, da po končani razpravi sprejme naslednji sklep:

1. Komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti se je seznanila s kršitvami Komisije za preprečevanje korupcije, ki je neupravičeno pridobivala podatke o transakcijskih računih fizičnih oseb.

2. Komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti Vlado RS poziva naj zagotovi, da vsi ministri dosledno spoštujejo pravico do varstva osebnih podatkov.

3. Komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti naproša Komisijo za preprečevanje korupcije pričakuje, da ji posreduje informacijo, koliko je bilo nezakonitih dostopov oz. vpogledov v nezakonito pridobljene podatke, koliko od teh je bilo vpogledov v nezakonito pridobljene podatke politikov in drugih državnih funkcionarjev ter koliko je bilo vpogledov v nezakonito pridobljene podatke ostalih državljank in državljanov proti katerim Komisija za preprečevanje korupcije niti ni vodila nobenega postopka oziroma le ti niso dali osebne privolitve za obdelavo podatkov.

Celotna zahteva za sklic nujne seje se nahaja v priponki.