Minister dr. Svetlik napačno razume pomen študentskih bonov

Minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Ivan Svetlik prelaga odgovornost na študente. Minister dr. Svetlik je na mizo dobil v podpis pogodbe za ponudnike gostinskih storitev, ki mu jih ne bi bilo treba podpisati, glede na to, da je bilo iz pogodb razvidno, kakšne bodo cene bonov in glede na dejstvo, da smo priča spremenjeni gospodarski situaciji, ki bo družine s študenti še bolj udarila po žepu. V tem pogledu po mnenju poslanca SDS Aleksandra Zorna tudi nedavne izjave ministra dr. Svetlika, da naj študentje prevzamejo nase del bremen pri cenah študentskih bonov, odražajo nepravo razumevanje pomena študentskih bonov in njihove vloge socialnega korektiva.

Na zahtevo poslanske skupine SDS je bila v državnem zboru sklicana nujna seja Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, kjer je bila glavna točka dnevnega reda problematika izjemnega povišanja cen študentskih bonov. Odbor je sklenil, da mora vlada preučiti zakonske možnosti in uvesti ustrezne mehanizme, ki bodo preprečili zlorabe neupravičenega povečevanja cen bonov študentske prehrane.

V razpravi je poslanka SDS Alenka Jeraj poudarila, da zakon o subvencioniranju študentske prehrane pomembno vpliva na študentsko življenje, saj so ob zagotavljanju redne in zdrave prehrane študentom, na ta način omogočeni tudi boljši pogoji za študij. Sistem subvencioniranja študentske prehrane obstaja že 17 let, v tem času pa se je dopolnjeval in izpopolnjeval. Kar nekaj sprememb in dopolnitev je bil deležen tudi v času mandata vlade Janeza Janše, ko je vlada sprejela nekatere ukrepe za poostritev nadzora pri prodaji bonov. Poleg tega so bile zakonsko opredeljene tudi nekatere nove skupine študentov, ki so postale upravičene do subvencionirane študentske prehrane. Te zakonske rešitve so bile usklajene tudi s predstavniki Študentske organizacije Slovenije. V razpravah ob sprejemanju zakona o subvencioniranju študentske prehrane je bilo tudi dogovorjeno, da se v enem letu, oziroma v nekem doglednem času, ugotovi, ali so bile spremembe, ki so bile sprejete, ustrezne oziroma ali zakon funkcionira tako, kot je bilo zaželeno, ali pa ga bi bilo potrebno spremeniti.

Jerajeva je med razpravo tudi opozorila na 2. člen zakona o subvencioniranju študentske prehrane, ki pravi, da se v javnem razpisu za izbiro ponudnikov subvencionirane študentske prehrane, kot prednostni kriterij upoštevata kakovost hrane in njena cena. V preteklosti se je namreč cena dvigovala glede na inflacijo oziroma glede na stroške, kar je pomenilo od 5 do 10 % povišanje cene študentskih bonov. Skladno s tem se je dvigovala tudi zakonsko določena subvencija, ki se je usklajevala letno z rastjo življenjskih stroškov. Pri tokratni izbiri ponudnikov gostinskih storitev za študente pa smo bili priče ponekod tudi do 100 % povišanju cene, v povprečju pa se je zgodilo 40 % povišanje cen.

Alenka Jeraj je tudi opozorila, da je pobuda za uvedbo elektronskih bonov, ki jo je predstavil poslanec SD Dejan Levanič, pravzaprav že zakonsko zapisana v prehodnih določbah Zakona o študentskem subvencioniranju, ki ga je sprejela vlada Janeza Janše. V teh določbah je zapisan člen, ki pravi, da je izvajalec, torej Študentska organizacija Slovenije, dolžna zagotoviti evidence za subvencionirano študentsko prehrano v obliki elektronskega zapisa z računalniško podprtim sistemom najkasneje za študijsko leto 2009/2010.

Po mnenju poslancev SDS Alenke Jeraj, Aleksandra Zorna in Roberta Hrovata sta Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter Študentska organizacija Slovenije tisti dve instituciji, ki naj bi poskrbeli za čim boljše pogoje za študente. Poslanci še menijo, da v tem primeru ti dve instituciji svoje naloge nista opravili najboljše.