Minister Černač: »Za modernizacijo petega koridorja bo potrebna podpora celotne politike in strokovne javnosti«

Branko Marinič je zastavil poslansko vprašanje ministru Zvonku Černaču. Poslanke in poslanci so na 5. redni seji Državnega zbora RS predsedniku vlade ter ministrom zastavljali poslanska vprašanja. Poslanec Branko Marinič je ministru za infrastrukturo in prostor Zvonku Černaču zastavil vprašanje glede posodobitve in modernizacije železniškega odseka Divača-Koper.

Poslansko vprašanje in odgovor ministra objavljamo v nadaljevanju. Magnetogram ni avtoriziran.

BRANKO MARINIČ: Spoštovani minister, gospod Zvonko Černač. Moje vprašanje je namenjeno nekaterim pojasnilom, pogledom in načrtom vašega ministrstva, ki ste ga na vaši predstavitvi izpostavili kot prioriteto takrat, ko ste se predstavljali matičnemu odboru za infrastrukturo in prostor. Vaš temeljni poudarek je bil, da je potrebno v javno železniško infrastrukturo vložiti vso znanje, energijo in tudi razpoložljiva finančna sredstva iz državnega proračuna pa tudi iz evropskih sredstev. Nedvomno gre za obsežne projekte po celotni mreži slovenskih železnic. Danes je bilo že izpostavljeno pri vprašanju predsednika Vlade, in sicer, kaj se dogaja na drugem tiru oziroma posodobitvi železniške proge na odseku Divača – Koper. Zavedamo se, da gre za pomemben prometni koridor katerega tudi vaše ministrstvo in vi osebno gledate kot prioriteto. V zvezi s tem vas sprašujem kakšne so trenutne aktivnosti vašega ministrstva v zvezi s posodobitvijo in modernizacijo železniškega odseka Divača-Koper?

ZVONKO ČERNAČ: Hvala lepa za to vprašanje. Tudi za priložnost, da lahko javno povem, kar sem povedal že tisočkrat, vendar očitno nekateri nočejo slišati tisto, kar minister pove in venomer ponavljajo eno in isto mantro, ki jo imajo nekje zapisano v nekih možganskih celicah, čeprav sami vedo, da to ne drži. Res je, kar ste rekli, na “hearingu” sem dejal, da v okviru razvoja prometne infrastrukture je A1 oziroma 1A, kakor želite, prioriteta modernizacija železniške infrastrukture. Po prevzemu resorja sem se soočil s tem, da je stanje ravno na tem področju dejansko najbolj katastrofalno, kar se tiče stopnje pripravljenosti posameznih projektov. In res bi rad nekoga slišal od tistih, ki so že danes govorili okoli tega vprašanja, naj mi pove enega izmed večjih projektov, ki je bil na tem področju realiziran v zadnjih treh letih, da ga slišimo. Ga ni. Ampak tukaj ne bi bilo toliko problematično tudi tisto, kar bomo mi storili v teh letih v tem mandatu, bo imelo največji učinek v naslednjih dveh mandatih, ne v tem. Tisto, kar bo najbolj vidno bo vidno po letu 2013 oziroma 2014. Problem, ki ga imamo danes je, da zaradi te časovnice, ki je bila v preteklih treh letih zamujena, obstoji realna nevarnost, da nas po letu 2020 obidejo številni prometni koridorji in zaradi tega smo prisiljeni pohiteti in zaradi tega ni nobene dileme o tem, kaj moramo storiti. In zaradi tega me zelo motijo neka podtikanja o tem, kako je zdaj pa Zvonko Černač grobar drugega tira oziroma vlada pelje drugi tir na slepi tir in podobno. In tudi predstavitve v javnosti, ki so daleč od tega, kar dejansko piše in stoji v posameznih dokumentih, najmanj, kar se pričakuje od najvišjih predstavnikov ljudstva, torej poslancev je, da vsaj strateške dokumente te države poznajo. Posebno tisti, ki že dolgo časa sedite v teh klopeh. In Divača-Trst je eden izmed projektov, ki se ni zgodil danes ali včeraj. Ampak je v teh strateških dokumentih že vrsto let, vse od leta 1996 naprej. Ker je en del bolj pomembnega koridorja. Pri tem uvodnem delu seveda nisem neposredno odgovarjal spoštovanemu poslancu Mariniču, ki mi je postavil to vprašanje, ker vem, da vse te stvari ve, ampak sem to priložnost izkoristil, ne mi tega zameriti, zato, da odgovorim številnim drugim, ki verjamem, da to tudi veste, pa namerno zavajate javnost z napačnimi podatki. In spoštovani poslanci Socialnih demokratov, imeli ste tri leta ministra, ki je bil vaš minister, ki mi je ob primopredaji dejal na vprašanje, kateri je eden izmed konkretnih projektov, ki ga lahko vzamem v roke in ga začnem letos izvajati, dejal drugi tir. To je projekt, ki ga lahko vzameš iz predala in ga lahko začneš izvajati. Ali vam preberem poročilo komisije, ki jo je sam imenoval. 7. januarja 2011 okoli tega drugega tira je bila imenovana neka skupina poleg seveda vseh drugih, ki so bile zelo dobro plačane okoli tega projekta. Vodil jo je gospod Jadran Bajec. To je tisti gospod, ki je bil nekaj časa svetnik na obali Socialnih demokratov. Ne vem, če je še vedno. In ta gospod je ob zaključku dela komisije ugotovil, ki je delo končala 20. 12. 2011, zaradi nedorečenosti pri odgovornosti za terminske roke in stroškovni in finančni okvir je projekt resno ogrožen. Ministrstvo za promet bo po mojem mnenju moralo ugotoviti ali na podlagi predvidenih rokov dokončanja do leta 2020 in stroškov izgradnje Slovenija drugi tir še potrebuje in ali ga je sposobna izvesti. To je podpisal gospod Jadran Bajec s strani prejšnjega ministra za promet, imenovan z nalogo pospešitve aktivnosti umestitve drugega tira v prostor in pridobivanja ustreznih dovoljenj. Še veliko tega je v tem dokumentu napisanega, veliko. Vendar ni časa, da bi vse prebral. Skratka, ni Zvone Černač tisti, ki, tako kot so napisali nekateri mediji, naj bi peljal drugi tir na slepi tir. Ugotovili pa smo po temeljitem pregledu vseh infrastrukturnih projektov, da imamo na tem področju železniške infrastrukture izredno veliko težavo. In da je ta, spoštovani, še najmanjša na povezavi Divača-Koper in da se da to situacijo, se pravi, kapacitete za povečanje pretovornih zmogljivosti, ki jih bo potrebovala Luka Koper ne po letu 2020, po letu 2017, urediti na drugačen način in to bomo tudi storili. Da pa bomo imeli velike, velike težave postoriti vse ostalo kar moramo postoriti, če želimo, da bomo v okviru petega koridorja obdržali našo strateško prednost, ki jo za enkrat Slovenija še vedno ima.

BRANKO MARINIČ: V zvezi z odgovorom, spoštovani minister, bi želel dodatno pojasnilo na vaš prvi del odgovora. Z ozirom na to, da načrtujete spremembo prostorske zakonodaje, ki je bila v preteklosti velikokrat izpostavljena kot ena izmed cokel, ki zavira in onemogoča, da bi se priprave na vse aktivnosti v zvezi z drugim tirom Divača-Koper odvijale hitreje in z ozirom na to, da je že v proceduri Državnega zbora nekaj te zakonodaje, vas dodatno sprašujem: Ali bo predvidena prostorska zakonodaja imela posledico v tem smislu, da bodo nekatere stvari, ki so do sedaj bile razlog, da so te aktivnosti bile upočasnjene, vendarle dobila nek hitrejši zagon in da se bo lahko s to spremembo pospešeno delalo na strateškem koridorju, prometnem koridorju s posodobitvijo in modernizacijo železniškega odseka Divača-Koper?
Hvala lepa za ta del odgovora.

ZVONKO ČERNAČ: Hvala lepa tudi za dopolnilno vprašanje. Torej ta del na področju prostorske zakonodaje in predvsem drugačen način pri izvajanju teh infrastrukturnih projektov je tisti, ki ga bo potrebno v letošnjem letu spremeniti v kolikor želimo, da zaostanki, ki so bili na tej modernizaciji storjeni v zadnjih letih, odpravimo. Torej, Slovenija ima na področju modernizacije železniške infrastrukture v dolgoročnih razvojnih načrtih predvidenih preko 2 milijarde evrov sredstev, v obdobju 2007-2013 oziroma do leta 2015, od tega je bilo do letošnjega leta porabljenih manj kot 10% sredstev. V lanskem letu je Ministrstvo za promet porabilo na vseh investicijah 81 milijonov. Letos, v obdobju krize in varčevanja smo proračun zmanjšali s preko 800 na preko 500 milijonov evrov, načrtujemo podvojitev te vsote na investicijskem delu. Še težji zalogaj nas čaka v prihodnjih letih. Zelo težko bo zagotoviti lastni del sredstev v višini približno milijarde evrov sredstev v dveh in pol do treh letih, za zagotovitev črpanja tistega, kar imamo na voljo za modernizacijo tega omrežja. Hitra proga Trst – Divača in povezava Koper – Divača se ne izključujeta, gre za dva popolnoma ločena projekta. Povezava do Luke Koper je pomembna za naše pristanišče in jo moramo izgraditi na tak ali na drugačen način, ne do leta 2021, tako kot je bilo planirano v dosedanjih načrtih, ampak vsaj tri leta prej medtem, ko je hitra proga Trst – Divača delno južnejše evropske železniške povezave vzhod – zahod. Gre za progo, ki je bila že vključena v Nacionalni program razvoja železniške infrastrukture, to je proga petega koridorja in šestega prednostnega projekta TTN omrežja skupnosti. Nakar je ta proga del dveh novih koridorjev v okviru TTN omrežja Baltskega in Mediteranskega koridorja in povezuje teraso od Liona pa do Kijeva. V tej perspektivi na voljo za pripravo tega projekta, za umešanje v prostor, za pripravo državnega prostorskega načrta imata obe državi Italija in Slovenija na voljo 30 milijonov sredstev. Ali veste, koliko jih je do sedaj porabljenih, pa smo dve leti pred iztekom, še manj, niti milijon evrov ne. Eno leto je ta zgodba tudi stala, pred kratkim smo jo oživeli. Nadalje. V okviru modernizacije celotnega petega koridorja nas seveda čaka pomembno in zahtevno delo. Ocenjujem, da bomo potrebovali, če ga želimo uresničiti in realizirati podporo vseh, podporo celotne politike in seveda tudi strokovne javnosti, ker gre za projekt, ki je zelo pomemben za našo državo in ki predpostavlja širšo tako strokovno kot politično soglasje, da ga uresničimo. Hvala lepa.