Mineva 32 let od prvih večstrankarskih volitev, na katerih je zmagala koalicija DEMOS

Na cvetno nedeljo 8. aprila 1990 so v Sloveniji po dolgoletnem enoumju jugoslovanskega partijskega sistema potekale prve večstrankarske volitve. Pred 32 leti so ljudje na volitvah lahko prvič po drugi svetovni vojni oddali svoj glas več kot le eni stranki. Pravne temelje za to je omogočil sprejem amandmajev k ustavi decembra 1989, s katerimi je takratna republiška skupščina uzakonila politične stranke, določila postopke izvolitve predsednika in članov predsedstva ter postavila volilni prag za vstop v skupščino na 2,5 odstotka. Pri tem je treba vedeti, da kljub demokratičnim nastavkom pod staro oblastjo ni bilo mogoče vpeljati čistega demokratičnega sistema, saj so bile v takratni zakon vtkane neenakopravnosti med tedanjimi političnimi organizacijami in novimi. Preko volilne zakonodaje so si dotedanje družbeno-politične organizacije zagotovile določeno prednost, kar zlasti velja za kandidiranje v Zbor združenega dela, kjer so bile delegatske volitve in so potekale po podjetjih oz. temeljnih organizacijah združenega dela, v katerih nove stranke niso smele imeti svojih organizacij. Prav tako je bil medijski prostor, tako kot še danes, neuravnotežen, kar je v slabši položaj postavilo stranke Demos-a nasproti strankam, ki so izšle iz bivšega režima. Iz tega vidika so bile volitve demokratične in svobodne, toda nikakor pa ne moremo trditi, da so bile poštene. »V škodo novih političnih strank je bilo kršeno načelo enakih možnosti za nastop na volitvah. V tem pogledu in v tem zelo pomembnem segmentu volitve niso bile poštene,« je opozarjal dr. Lovro Šturm.

Volitve v takratno 240-člansko tridomno skupščino so potekale v več delih: 8. aprila 1990 so volivci izbirali 80 delegatov družbenopolitičnega zbora in 80 delegatov zbora občin, 12. aprila pa še 80 delegatov zbora združenega dela. Volitev se je udeležilo 83,5 odstotka volivcev, na njih pa je s 54,8 odstotka glasov zmagala koalicija novo nastalih demokratičnih opozicijskih strank DEMOS pod vodstvom dr. Jožeta Pučnika. Demos je vse skozi sledil ciljem svojega programa, ki je vseboval dva glavna sklopa; suverena in neodvisna Slovenija ter parlamentarni sistem s socialno in pravno državo. Po zgodovinskem plebiscitu je dosledno spoštoval voljo ljudstva ter uresničil želje slovenskega naroda po samostojni in neodvisni državi Republiki Sloveniji.

Pred 32 leti smo prestopili prag enopartijskega sistema in vstopili v sistem parlamentarne demokracije sloneče na vladavini prava in varovanju človekovih pravic. Mislili smo, da smo okove starega komunističnega sistema pustili za seboj, vendar sta vpliv in miselnost preteklosti preko vzporednih mehanizmov še vedno močno ukoreninjena v slovenski družbeni sistem. Še vedno prihaja do delitev na prvo in drugorazredne, še vedno se kršijo človekove pravice in še vedno se ne spoštuje pravnega reda, kot recimo to sedaj počne Inštitut 8. marec, ki za interese globoke države bije volilno bitko, ne da bili za to kvalificirani in množično kot še nikoli doslej v zgodovini samostojne Slovenije kršijo zakonodajo o volilni kampanji.

V SDS se že vse od prvih večstrankarskih volitev dalje zavzemamo za enake možnosti in priložnosti za vse. Borimo se za blaginjo slehernega prebivalca Republike Slovenije in postavljamo interese dobrobiti naše države na prvo mesto. Nam gre vedno stvar, kar smo dokazali v zadnjih dveh letih, ko smo epidemiji navkljub postavili temelje za največji investicijski zagon v zgodovini Slovenije. Medtem so se zvišale plače, pokojnine, brezposelnost je padla na rekordno nizko točko, gradijo se šole, vrtci, ceste, športna infrastruktura, bolnišnice, domovi za ostarele itd. Tako kot so se pred 32 leti na današnji dan ljudje podali na volišča in odločali o prihodnosti Slovenije, se boste lahko tudi 24. aprila odločali po kakšni poti želite, da gre Slovenija. Ali po poti razvoja in blaginje, ali po poti razdora, izključevanja in globoke države.