Milijonski posel »poštnemu nabiralniku«
nedelja, 8. 5. 2011Sporno in netransparentno podeljevanje evropskih sredstev Parlamentarni odbor za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je na zahtevo poslanske skupine SDS v petek, 6. maja 2011, razpravljal o sumu nepravilnosti pri naročanju blaga in storitev na Službi vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko (SVLR).V poslanski skupini SDS namreč ugotavljamo, da je na področju lokalne samouprave in regionalne politike v zadnjem obdobju prihajalo do zelo nenavadnih oziroma sumljivih potez, ki prinašajo nesorazmerne finančne posledice. V zadnjem času je bilo namreč v medijih mogoče zaslediti več različnih primerov sumljivega delovanja posameznikov na pomembnih političnih funkcijah, na podlagi katerih se porajajo različni sumi, da državne službe z vedenjem in celo podporo odgovornih oseb uveljavljajo napačno politiko učinkovitega delovanja, pri katerem sta transparentnost in pravna država le moteč faktor. Pojavljajo se tudi utemeljeni sumi konflikta interesov pri dodeljevanju sredstev oziroma podpisovanju različnih pogodb.Poslanska skupina je v zahtevi za sklic seje opozorila predvsem na problematično podeljevanje sredstev v višini več kot enega milijona evrov podjetjema ARS PROMA d.o.o. in Zebra Graphic d.o.o. Že v začetku aprila so mediji razkrili, da je podjetje Ars Proma v resnici zasebno stanovanje in zgolj poštni nabiralnik, medtem ko je Zebra Graphic razmeroma majhno, pravzaprav »kletno« podjetje. Prav ti dve podjetji pa imata za naslednje 4 leta zagotovljen sanjski posel, vreden dober milijon za storitev, ki pa ni prav tehnološko zahtevna.Poslanec SDS Zvone Lah je na seji odbora opozoril, da lahko pri naročilu, kjer govorimo o milijon evrih, pride tudi do oškodovanja javnega premoženja. Zvoneta Laha je zanimalo tudi, zakaj se je sporazuma podpisalo z obema ponudnikoma in zakaj v SVLR niso sklenili protikorupcijske klavzule. Lah pa je prav tako želel vedeti, ali držijo informacije, da je bilo blago dvakrat naročeno pri dveh izvajalcih. Po Lahovi oceni tudi pojasnila nekdanjega ministra Gjerkeša niso bila zadostna, vztrajal pa je tudi pri oceni, da sam postopek ni bil preveč gospodaren »saj imata obe izbrani podjetji zagotovljen posel, in to kar do leta 2014.«Poslanska skupina SDS je predlagala, da bi sporni milijonski posel s tiskovinami pregledali Urad za nadzor proračuna, Računsko sodišče in protikorupcijska komisija. Seja se je končala brez glasovanja o sklepih, o njih bodo zato odločali na eni od prihodnjih sej.
