Milan Brglez – »tepihovalec« Ustave RS?
torek, 3. 5. 2016“Milan Brglez je s svojo odločitvijo, da ne bo razpisal roka za zbiranje 40.000 podpisov, ki so ga očitno na ustaven in zakonit način zahtevali delavci migranti postavil še enega od neslavnih rekordov pri vodenju Državnega zbora,” na svojem blogu piše dr. Vinko Gorenak.
Da o svojem nekdanjem sokrajanu iz Zreč Milanu Brglezu kot predsedniku Državnega zbora nimam dobrega mnenja že veste. Da je najslabši predsednik Državnega zbora do sedaj, tudi že veste, saj sem mu to pred meseci osebno povedal pred kamerami, ki so neposredno prenašale sejo Državnega zbora. Takrat sem mu povedal tudi, da če ni sposoben uravnoteženo in do vseh poslancev nepristransko voditi dela Državnega zbora, potem naj raje odstopi in mesto prepusti nekomu, ki bo to sposoben. Toda Milan Brglez je s svojo odločitvijo, da ne bo razpisal roka za zbiranje 40.000 podpisov, ki so ga očitno na ustaven in zakonit način zahtevali delavci migranti (delavci, ki delajo zlasti v Avstriji, živijo pa v Sloveniji in so po njihovi oceni dvojno obdavčeni) postavil še enega od neslavnih rekordov pri vodenju Državnega zbora.
Delo predsednika Državnega zbora opredeljuje Ustava RS, zakoni in seveda Poslovnik o delu Državnega zbora. Predsednik Državnega zbora preprosto ne more in ne sme sprejemati odločitev izven omenjenih pravnih okvirov.
Pustimo ob strani dejstvo, s katerim se lahko pretežno strinjam tudi sam, da delavci migranti, ki so z zbiranjem podpisov za razpis referenduma na nek način uporabili (zlorabili) ustavni in zakonski institut referenduma za doseganje nekih povsem drugih ciljev. Delavci migranti nimajo neposrednega pravnega interesa, da bi z referendumom ustavljati uveljavitev nekega zakona, ki nima nič z dvojno obdavčitvijo, njihovi interesi so povsem drugi. Delavci migranti zahtevajo ukinitev dvojne obdavčitve (davke plačujejo v Avstriji, razliko pa tudi v Sloveniji).
Toda delavci migranti so očitno na ustaven in zakonit način zbrali 2500 podpisov in Milan Brglez glede na ustavna in zakonska določila lahko le ugotavlja, ali je podpisov dovolj in ali so zbrani na ustavno in zakonsko predpisan način. Tu pa se njegove pristojnosti končajo. Če je bilo 2500 podpisov zbranih na ustavno in zakonsko skladen način, in očitno je to bilo, preprosto mora razpisati 35 dnevni rok za zbiranje 40.000 podpisov. Torej mora!
Toda Milan Brglez se je s svojo odločitvijo, da ne bo razpisal 40 dnevnega roka za zbiranje 40.000 podpisov, češ da gre za zlorabo referenduma, postavil nad Zakon o referendumu in ljudski iniciativi in nad Ustavo RS. Niti omenjeni zakon niti Ustava RS mu take arbitrarne vloge ne dopuščata.
Delavci migranti so torej očitno ravnali na ustavno in zakonsko dopusten način, njihove cilje pustimo ob strani, Milan Brglez pa je očitno ravnal na ustavno in zakonsko nedopusten način. Študentu prvega letnika katerekoli pravne fakultete mora biti to povsem jasno. Verjamem in upam, da se bodo delavci migranti obrnili na Ustavno sodišče, ki bo po mojem globokem prepričanju, odpravilo neustavno odločitev Milana Brgleza. Milan Brglez pa se bo v zgodovino ob taki odločitvi Ustavnega sodišča, vpisal kot »tepihovalec« Ustave RS.
Besedilo je bilo prvotno objavljeno tukaj.