Miklavčič je normativni program za leto 2009 realiziral samo 12,5%

Nedotakljivi ostajajo vsi ministri z aferami. Na današnji izredni seji so poslanke in poslanci obravnavali predlog kandidata za ministra za zdravje. Minister za zdravje Miklavčič je namreč podal svoj odstop, premier Pahor pa je državnemu zboru predlagal, da za novega ministra za zdravje imenuje Dorijana Marušiča. Stališče poslanske skupine SDS je predstavil vodja poslanske skupine Jože Tanko.

V nadaljevanju objavljamo magnetogram, ki ni lektoriran.   JOŽE TANKO: “Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem. Končno se nam je v tem visokem domu pridružil tudi predlagatelj, predsednik vlade, ki je sicer na začetku mandata obljubil, da bo zelo pogost gost, da bo z nami razpravljal o mnogih stvareh. Sedaj je manjkal večino časa, tudi v tem primeru, ko je sam izključni predlagatelj točne dnevnega reda. Pa tudi kolegov ministrov, ki naj bi sprejeli novega kandidata, novega ministra, ni zadaj, tako da, poteka delo bolj samo od sebe.Tudi na začetku mandata je bilo povedano, da je premier sestavil močno ekipo, homogeno, trdno, izkušeno in strokovno, ki naj bi bila močnejša kot so njene predhodnice. Da naj bi bili zaradi tega tudi rezultati boljši, je bilo verjetno za zmagovalce samo po sebi umevno. Vendar je razvoj dogodkov prinesel mnoga razočaranja na veliko področjih. Delo je zastajalo, rezultatov ni bilo in tudi sedaj ni dobrih rezultatov. Od uspešne članice Evropske unije, smo v zelo kratkem času, manj kot leto in pol tega mandata zdrsnili globoko med prav največje poražence. V kriznih okoliščinah smo primerjalno z drugimi državami in tudi dejansko izredno veliko izgubili, ker vlada skoraj ni predlagala, kaj šele, da bi sprejemala učinkovitih proti kriznih ukrepov. Svežnji so ostali lepo zapakirani, zaviti, ukrepov nedavno sprejete izhodne strategije tudi še ni. Bodo bolj proti koncu leta, ko bodo izčrpane vse rezerve in ko verjetno ne bo prav več veliko možnosti za finančno podporo ukrepov. Ali pa morda čakamo, čakate, da bodo ukrepi kar padli z jasnega neba. Morda bodo. Pustimo se presenetiti. Ampak ukrepi, ki jih sprejemajo druge članice, so namenjene njim, mi bomo le njihova kolateralna posledica. Lani je gospod premier veliko govoril o tem, da prejšnja vlada ni izpeljala strukturnih prilagoditev. Pa smo bili kljub temu med najboljšimi. Sedaj, ko nam gre res slabo, ko smo na dnu, ko nismo na tem področju storili še ničesar, smo pa pravi in tudi zato so verjetno te strukturne prilagoditve postale zgodovina. Vendar če ne bomo storili nič, tudi nastalo ne bo skoraj nič. Medijski efekti, igranje na všečnost pa tudi ne prinašajo nobenih rezultatov. Kljub že izpeljanim kadrovskim spremembam, tudi v ministrski ekipi, še ni bistvenih sprememb. Ne na področju regionalne politike in ne na področju okolja. Zdaj smo priča ponovni, tretji osvežitvi vladne ekipe v zelo kratkem času, in kmalu bo tudi četrta. Vendar zanimivo, da še nihče ni bil zamenjan s področja financ, s področja gospodarstva, še nihče iz protikrizne skupine, še vedno nezamenljivi in nedotakljivi ostajajo vsi tisti, ki so si nakopali velike afere, kot so recimo: ministrica Kresalova, ministri Golobič, Zalar, Križanič in morda še kakšen.Predsednik vlade izvaja spremembe na bočnih položajih, centralni kadri vlade in osrednji problemi Slovenije pa ostajajo. Težišča, pa kot spremljamo te zadnje dni, pa se premikajo na področju zaključka privatizacije, se pravi na področje prerazporeditve še tistega, ker je od privatizacije ostalo. In tu bo najbrž tudi prišlo do določenih privilegiranih pozicij in tudi odločitev. Tokratna menjava ministra poteka v politično neugodnih okoliščinah. Predsednika vlade izsiljujejo male koalicijske partnerice, ki so zabredle v afere. Grozijo z izstopi, izsiljujejo s kadrovskimi odločitvami in zahtevami s katerimi bi radi zaustavili preiskovalne postopke, izvajajo pritiske na neodvisne institucije in tako naprej. Zato kandidat za ministra, kljub vsebinsko dobri, logično zasnovani predstavitvi, ni dobil prav velike podpore na delovnem telesu. Samo 7 od 13 članov odbora ga je podprlo, in ni dobil niti popolne podpore v stranki iz katere prihaja predlagatelj kandidata za ministra. Kako bo potekalo delo pri pripravi zahtevne in socialno občutljive zdravstvene zakonodaje si lahko le predstavljamo. Kako bo koalicija uskladila tako različne poglede na razvoj zdravstva, najbrž ni jasno niti predsedniku vlade, čeprav večkrat nastopa kot nekakšen vizionar.Sicer obstaja koalicijski sporazum, ki je bil svečano podpisan kmalu po volitvah, kjer je bilo nekaj lepih fototerminov, vendar je to akt bolj za okras ali za spomin, predvsem pa za generiranje slabe volje v koaliciji. Nihče ga ne pogleda, kaj šele, da bi karkoli iz njega povzeli ali uzakonili. In tudi kolegica, vodja poslanske skupine Zares, Cveta Zalokar Oražem – vi ste sedaj na njenem mestu -, se je pred meseci javno spraševala, kdaj bo prišel kakšen zakon iz koalicijskega sporazuma. Redki so zakoni iz tega dosjeja, to je treba priznati. Vodja poslanske skupine Zares ima popolnoma prav in tu se strinjam z njo. Vendar, kot sem že rekel, ni ukrepov tudi iz drugih dosjejev, iz svežnja protikriznih ukrepov niti iz izhodne strategije. Ministri se sicer pogovarjajo, se usklajujejo, nekateri se tudi ne pogovarjajo, rezultatov pa ni. Koalicijski sporazum v poglavju Ministrstvo za zdravje (strani od 36 do 40) napoveduje veliko sprememb. Tam je zapisano, kaj vse se bo spremenilo in v nekaterih primerih tudi kako. Nekaj tega se je konkretiziralo in zapisalo v normativni program za leto 2009 in nekaj v program vlade za leto 2010. Realizacija programa je bila na tem področju izredno nizka in uspehov zelo malo. Zdaj že bivši minister je normativni program za leto 2009 realiziral samo 12,5%, kar pomeni, da je pripravil le enega od osmih planiranih zakonov in ta je bil tudi sprejet v državnem zboru. Tudi za leto 2010 je zgodba precej podobna. V programu je deset aktov, od tega devet zakonov in ena resolucija. Smo meseca aprila, pa je predlagan v zakonodajni postopek samo en neusklajen zakon, to je zakon o zdravstveni dejavnosti. Pa tudi tega čaka težka prihodnost; tako je razbrati tako iz odgovorov kandidata za ministra kot tudi iz razprav koalicijskih poslancev. Se pravi, normativna učinkovitost ni bila odlika odhajajočega ministra. Bil je nekako na povprečju vladnih dosežkov.Od osemnajstih zakonov je bil eden, se pravi, tisti lažji, gre za zakon o zdravstvenih pripomočkih, sprejet, vse ostalo pa še čaka. In to bo zagotovo težko delo za novega ministra. Ne samo, zaradi okoliščin, ki so tako ali tako težke, ampak tudi zaradi nedorečenosti in neusklajenosti v koaliciji. Predvsem v največji koalicijski stranki so pogledi na razvoj zdravstva zelo divergentni. Vsak bi rad nekaj svojega, postavljajo se ultimati, predsednik težko usmerja barko, kajti tam se na njej vsi ukvarjajo z vsem. Že znotraj stranke je težava in zagotovo bo težava tudi v koaliciji. Zato ni čudno, da je ta neučinkovitost čedalje bolj opazna in zaradi tega plačujemo visoke davke in tudi plačujemo visoke obresti. Če hočemo to hitro vzpenjajočo krivuljo bremen prekiniti oziroma zaustaviti so potrebne spremembe. To je zagotovo in te bomo najlažje dosegli s predčasnimi volitvami. Upamo, da se novi minister ne bo toliko posvečal poslov z nepremičninami, kot njegov predhodnik, ki si je za nekatere nepremičnine boril kot lev in te bodo počasi odkapale iz zdravstvenega sistema in s seznama državnega premoženja. Za vse te nepremičnine so značilne nizke izklicne cene, pa naj gre za mestno otroško bolnico, staro pediatrijo, staro psihiatrijo, nepremičnino na Hrvaškem ali pa tudi za prestižni bivši objekt inštituta za varovanje zdravja na Prešernovi v Ljubljani, ki ga kupuje poštni nabiralnik iz Luksemburga. V tem objektu naj bi bil hotel, v katerem si je sedanji ljubljanski župan zaželel, da bi sprejemal goste.Tako pač poročajo mediji in očitno gre v tem primeru tudi za navezo odhajajočega ministra in morda še koga. Razmere in čas zahtevajo temeljite premisleke na področju zdravja. Tudi zaradi splošnih razmer, ki so nas zaradi neukrepov vlade preveč zadele, se napovedujejo še nove težave. Najprej zaradi velikega upada zaposlenih in plačevalcev dajatev in prispevkov v blagajne, tudi v zdravstveno blagajno, nato še zaradi slabega nadzora, saj tudi za del zaposlenih niso poravnane vse obveznosti. Tudi zato se povečujejo finančne težave v zdravstveni zavarovalnici, pa tudi v pokojninski blagajni. Obe čedalje težje zagotavljata sredstva za delovanje obeh sistemov in dejavnosti, ki jih pokrivata. Ena za plačevanje zdravstvenih storitev in tudi drugih zdravstvenih obveznosti, druga za plačevanje pokojnin. Jaz mislim, da ni primerno, da se vse težave tega sektorja, zdravstvenega sektorja razlagajo z neučinkovitostjo delovanja zdravstvenega sistema ali z nevestnim delom zdravnikov ali s pretirano obolevnostjo državljanov in še s čim. To je del problema. Tudi tukaj so možne in potrebne izboljšave in racionalizacija, tega se zavedamo, vendar pomemben del težav nastaja predvsem zaradi gospodarskega zastoja. In temeljni predpogoj za sanacijo blaga, za odpravo ključnih vprašanj so ukrepi za pospešitev gospodarstva in ukrepi za pospešitev zaposlovanja.Tudi zaradi težav v teh sistemih se odpirajo vprašanja košarice pravic, obveznega in dopolnilnega zavarovanja, načina izvajanja zdravstvene dejavnosti, razmere med javnim in zasebnim zdravstvom, pojavlja se problem koncesijskega dela in podjemnih pogodb, obveznega ali neobveznega članstva v zdravniški zbornici itn. predsednik vlade je večkrat govoril o modernizaciji sistemov, tudi o modernizaciji zdravstvenega sistema, vendar zaradi splošnega stanja v državi, zaradi razmer, ki smo jim priča, ta modernizacija pomeni lahko le krčenje pravic, uvedbo eventualno novih doplačil, podražitev storitev za uporabnike in tako in tako naprej. In to bo pripeljalo tudi do zmanjšanja zadovoljstva uporabnikov. Morda se bodo zaradi tega, ker ljudje ne bodo toliko hodili k zdravniku, zmanjšale tudi čakalne dobe in čakalne vrste. Vsekakor novega ministra čaka naporno delo, če bodo njegovi predlogi dobri, če bodo šli v smeri izboljšav in nadgraditev, jih bomo v poslanski skupini podprli. Iz predstavitve, ki jo je imel kandidat za ministra, se da slutiti, da se bo delo na področju izboljšave zdravstvenega sistema intenziviralo. Tudi zato mi kandidatu za ministra ne bomo nasprotovali. Celo več, ker je bila njegova predstavitev izčrpna, nadzorna, v večjem delu konceptualno skladna z našimi pogledi in programom, da bomo podprli. Hvala lepa.”