Mesec boja proti drogam

Ženski odbor SDS Primorske regije je v okviru meseca novembra – meseca boja proti drogam – organiziral okroglo mizo z naslovom  »Droge med nami: učinkovito ukrepanje politike in njena odgovornost«. Gostja okrogle mize je bila zdravnica, specialistka psihiatrije in magistra medicinskih znanosti Mercedes Lovrečič. Zasvojenost je bolezensko stanje, polovico tveganja za zasvojenost podedujemo.
»Zasvojenost je bolezensko stanje, nagnjenost k zasvojenosti pa lahko podedujemo od svojih staršev. To seveda ne pomeni, da je oseba, ki je podedovala ranljivost za zasvojenost dejansko obsojena, da bo zasvojenost tudi razvila. Ali se bo zasvojenost izrazila, je odvisno od dejavnikov iz okolja, kot so dostopnost drog in izpostavljenost drogam. Ravno zaradi tega je politika odgovorna, da zagotovi takšne življenjske pogoje, da bo izpostavljenost in dostopnost drogam, še posebej pri ranljivih skupinah, kot so mladostniki, čim manjša. Vsak posameznik pa lahko odgovorno poskrbi za svoje zdravje z zdravim življenjskim slogom ter aktivnostmi, ki bodo pozitivno napolnjevale življenje posameznika« je povedala as. mag. Mercedes Lovrečič, dr. med.

Primer dobre prakse: popolna prepoved kajenja v vseh zaprtih delovnih in javnih prostorih predstavlja učinkovit ukrep za zaščito zdravja.
»Zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov, ki je med drugim uvedel popolno prepoved kajenja v vseh zaprtih delovnih in javnih prostorih je imel namen zaščiti zdravje vseh, ki so v zaprtih delovnih ali javnih prostorih izpostavljeni tobačnemu dimu iz okolja. Kajenje in vdihavanje tobačnega dima škoduje skoraj vsem telesnim organom in je povezano s številnimi boleznimi, vključno s srčnožilnimi boleznimi, rakom, boleznimi dihal in možgansko kapjo. Vsak drugi kadilec umre zaradi bolezni, povezanih s kajenjem. Vsakih 30 sekund v svetu nekdo umre zaradi raka na pljučih.Verjetnost za pojav raka na pljučih je med kadilci približno 22-krat večja kot med nekadilci. Tudi pasivno kajenje namreč poveča tveganje za bolezni srca in ožilja za 25 do 30 % in za 20 do 30 % za pljučnega raka med tistimi, ki so izpostavljeni vdihavanju cigaretnega dima in sami nikoli niso bili kadilci. Velika večina, to je več kot tri četrtine prebivalcev Slovenije, starih 15 let ali več, je nekadilcev. Kljub temu je raba tobaka na prvem mestu med vzroki smrti tudi v Sloveniji in je eden vodilnih preprečljivih dejavnikov tveganja za številne bolezni in smrti. Kajenje povzroči približno 90 % primerov pljučnega raka med moškimi in 80 % med ženskami« dodaja Lovrečičeva.

»Udeleženci okrogle mize so ugotavljali, da noben drugi zakonodajni ukrep na področju drog v zadnjem desetletju pri nas nima tako jasnih kazalcev učinkovitosti, kot prav ukrep popolne prepovedi kajenja v vseh zaprtih delovnih in javnih prostorih« je povedala Seli Mohorčič, predsednica ŽO SDS Primorske regije.