Mešanje diplomacije in politike

Kratek komentar k izjavam S. Žbogarja 30. avgusta 2010. 1.    Žbogar je izjavil, da »Rupel ne more biti hkrati politik in diplomat«. To je izjavil nekdanji slovenski veleposlanik v Washingtonu in aktualni zunanji minister v zvezi s prejšnjim zunanjim ministrom in nekdanjim slovenskim veleposlanikom v Washingtonu. To je Žbogar rekel potem, ko me je – po naročilu – izključil iz praktično vseh diplomatskih funkcij začenši z odvzemom mesta veleposlanika na Dunaju. S tem je potrjen drugi del njegove izjave (Rupel ne more biti diplomat). Prvi del Žbogarjeve izjave (Rupel ne more biti politik) je drznejši, saj posega na področje državljanskih in človekovih pravic. Po Žbogarju Rupel ne more biti niti diplomat niti politik, v nadaljevanju izjave pa je rečeno tudi to, da Rupel ne more biti v službi na MZZ, to je na ministrstvu, ki ga je Rupel ustanovil leta 1991 in kamor je bil povabil tudi Žbogarja. Na kratko povedano, Rupel ne more biti niti politik niti diplomat niti zaposlen. Žbogar skratka meni, da ne morem obstajati.

2.    Vse to zaničevanje in izničevanje izhaja iz Žbogarjevega zgražanja nad mojimi nastopi v predreferendumski kampanji v zvezi z Arbitražnim sporazumom Pahor-Kosor. Žbogar pozablja, da je bil ta sporazum vse do objave rezultatov referenduma izključno partijski/koalicijski projekt, o katerem se vlada ni želela posvetovati niti z opozicijo niti z nekdanjim predsednikom vlade niti z nekdanjim zunanjim ministrom niti s strokovnjaki, ki so se deset let in več ukvarjali s slovensko-hrvaškimi odnosi. Slovenska oblast je pri pripravi Arbitražnega sporazuma sodelovala s hrvaško vlado, s svojimi prijatelji in prijateljicami – vedoč, da učinkov še dolgo ne bo mogoče preskusiti. Žbogar ima – v stilu nekdanje jugodiplomacije, ki ji je nekoč sam pripadal – strokovne, diplomatske in politične ugovore za protidržavne. Sam sem imel pred očmi predvsem interese države. Zaradi dolgoletnih izkušenj pri postavljanju države sem se zavedal nevarnosti zdaj žal veljavnega sporazuma za državo.

3.    Žbogar se tupatam dotakne diplomacije kot stroke in poklica. Sam je leta 2007 kot veleposlanik in kot poklicni diplomat opustil oznako zaupnosti na »washingtonski depeši«, kar je nemara koristilo Žbogarjevi karieri in tedanji opoziciji, vendar je povzročilo državi veliko škodo, ki sem jo moral popravljati pisec teh vrstic. Veleposlanik Žbogar je takrat (31. I. 2008) dobil slabšo oceno (»zadovoljivo«) od običajne, to pa je bilo tudi vse. Ko je postal minister, si je dal Žbogar (v maju 2009) oceno svojega delovanja v zvezi z washingtonsko depešo popraviti na »odlično«. S tem je priznal, da je bila operacija »washingtonska depeša« kljub temu, da je bila škodljiva za državo, odlična za določeno politično opcijo. Se ima Žbogar po vsem tem pravico pritoževati zaradi mešanja politike in diplomacije?

Dr. Dimitrij Rupel