Medsosedska pomoč se ne more obravnavati kot delo na črno

Vladni zakon, ki prekomerno posega v zasebno sfero posameznikov in v njihove dosedanje medsosedske navade. Poslanke in poslanci na današnji izredni seji obravnavajo  zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma o zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanju na črno, ki ga je Državnemu zboru predložila v obravnavo skupina 31 poslank in poslancev. Dopolnilno obrazložitev zahteve je predstavil poslanec SDS Marijan Pojbič.
 

 
MARIJAN POJBIČ:  Spoštovani gospod predsednik. Kolegice in kolegi! V Slovenski demokratski stranki smo prepričani, da smo pričakovali, da bo Vlada Republike Slovenije  pripravila dober nov predlog zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Delo na črno je problem, s katerim bi se morala vlada, še posebej v času gospodarske krize učinkovito spopasti. Namesto, da bi vlada predlagala predlog zakona, ki bi odpravil dosedanje pomanjkljivosti pri preprečevanju dela na črno, je pred nami predlog, ki v ničemer ne izboljšuje in ne dopolnjuje dosedanjega pristopa k preprečevanju dela na črno. Sprejet predlog, ki ni upošteval naših vsebinskih pripomb, ki bi vsaj nekoliko izboljšale novelo zakona, se od starega zakona razlikuje samo v tem, da država še toliko bolj poseže v zasebno sfero fizičnih oseb,  hkrati pa ne nudi nikakršnih novih in učinkovitejših metod pri preprečevanju dela in zaposlovanja na črno.
 
Zato smo v Slovenski demokratski stranki skupaj s Slovensko nacionalno stranko podpisali zahtevo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma, na katerem naj volivke in volivci sami odločijo ali želijo, da se problematika preprečevanja dela na črno ureja na tak način, da posega v njihovo zasebno sfero. Zavedamo se, da je bila medsosedska pomoč že od sedaj problematično opredeljena v veljavnem zakonu o preprečevanju dela na črno, vendar pa smo tekom zakonodajnega postopka zahtevali, da se medsosedska pomoč v celoti odpravi kot delo na črno. Poleg problematike medsosedske pomoči smo vložili zahtevo za referendum tudi iz drugih razlogov.
 
Neustrezno se nam zdi urejeno kratkotrajno delo za osebe, ki opravljajo samostojno ali dopolnilno dejavnost na kmetiji, previsoke sankcije za fizične osebe, neustrezna in nejasna definicija pojma brezplačno delo, ter predvsem napačen cilj zakona in neučinkovite in iste metode zakona, s katerimi se v zadnjih 11-ih letih delo na črno v Sloveniji ni zmanjšalo. V kolikor bo referendum uspel, bo koalicija dobila jasen signal, da se mora preprečevanja dela na črno lotiti z drugimi učinkovitejšimi metodami, saj bo potrebno sprejeti nov zakon, ki bo povsem drugače urejal obstoječo problematiko in tudi pripomogel k novim delovnim mestom.
 
Problema se je potrebno lotiti tam, kjer je zaradi dela na črno v državnem proračunu največji primanjkljaj iz naslova davščin, ne pa da se posega v zasebno sfero posameznikov na ta način, da bi se zakon lahko imenoval Zakon o omejevanju sosedske pomoči. Že zakonodajno-pravna služba Državnega zbora Republike Slovenije je podala mnenje, da pri omejevanju svobode ravnanja pravnih oseb ali samozaposlenih oseb, ki opravljajo dejavnosti, ki je neposredno vezana na opravljeno delo, posežemo tudi v svobodno gospodarsko pobudo določeno v prvem odstavku 74. člena Ustave Republike Slovenije.
 
V komentarju Ustave Republike Slovenije zasledimo, da svobodna gospodarska pobuda, ki obsega vsakršne odločitve o opravljanju gospodarske dejavnosti, pomeni, da je ustavno zagotovljeno svobodno sprejemanje gospodarskih odločitev na podjetniški ravni. Iz tega izhaja, da je potrebno pravnim osebam in samozaposlenim, ki opravljajo dejavnosti, ki je neposredno vezana na opravljeno delo, zagotoviti možnosti svobodnega sprejemanja gospodarskih odločitev na podjetniški ravni in s tem jim pustiti možnost, da se odločijo, če morda želijo svoje znanje in veščine nuditi brezplačno, predvsem pa tudi svojim sosedom.
 
Sedanja opredelitev sosedske pomoči upoštevajoč namene predlagatelja, da je z zakonom zaostril sankcije in povečal obseg nadzora, bo s takšno opredelitvijo sosedske pomoči vnesel samo več razdora in vznemirjanja med ljudmi. Glede na to, da je sprejem zakona tudi spremljan v javnosti in se državljani zavedajo pojma sosedske pomoči kot dela na črno, obstaja možnost, da bo med sosedi prišlo do neposrednega šikaniranja, povečanih prijav dela na črno in vznemirjanja nasploh.
 
Predlog zakona v primerjavi z veljavnim zakonom o preprečevanju in zaposlovanju na črno, namreč na novo v okviru definicije pojma samozaposlene osebe navaja tudi osebe, ki samostojno opravljajo dejavnosti kmetijstva ali dopolnilno dejavnost na kmetiji, s čemer se v povezavi z 12. členom predloga zakona, ki govori o sosedski pomoči, avtomatično izključi možnost sosedske pomoči med kmetovalci. Po sedanji opredelitvi sosedske pomoči bi se tako povsem vsakdanji primer kot je pomoč med dvema kmetovalcema pri pobiranju krompirja, trganja grozdja, vzajemni pomoči med dvema sosedoma obrtnikoma, nujna pomoč samostojnega zdravnika, soseda v stiski itd., štelo kot delo na črno.
 
Pa čeprav gre po večini za že ustaljene načine medsosedskega sodelovanja, ki bi jih moral vsak življenjski zakon upoštevati kot dano dejstvo. Ugotavljanje sosedske pomoči kot delo na črno, ne bo v ničemer prispevalo k povečanju davčnih prispevkov, saj je jasno, da se v praksi zelo težko izvršuje. Z novim predlogom zakona, ki opredeljuje sosedsko pomoč v določenih primerih za delo na črno, bi bili ljudje samo zmedeni, pri sosedski pomoči zadržani, učinka na zakonit trg delovne sile pa ne bi bilo. Sprejet predlog zakona določa previsoke kazni za fizične osebe in sicer globo tisoč evrov za posameznika, ki je zaposlen na črno, pri delodajalcu ne glede na premoženjsko stanje posameznika, ki dela na črno. To so posamezniki, ki opravljajo delo na črno, da bi preživeli sebe in svojo družino ter nimajo druge izbire v času gospodarske krize, kaznovani enako kot posamezniki, ki opravljajo delo na črno poleg svojega rednega dela ali dejavnosti…
 
Slednji so po navadi bolj kvalificirani delavci, ki zaslužijo več in tako bistveno več oškodujejo državni proračun z neplačevanjem davščin in prispevkov. Takšna diskriminacija se nam zdi nedopustna. Podpisniki zahteve za referendum želimo, da se referendum o tem zakonu izvede na isti dan z ostalimi referendumu, saj bo le tako z novim referendumom strošek za državni proračun bistveno manjši, hkrati pa se z dvakratnim obiskom volišča ne bodo vznemirjale volivke in volivci, ki naj se na tem referendumu odločijo, ali želijo nov učinkovit zakon o preprečevanju dela na črno ali pa zakon, ki temelji na deset let starih metodah in za povrh vsega še prekomerno posega v zasebno sfero posameznikov in v njihove dosedanje medsosedske navade.