Medsosedska pomoč kot delo na črno

Predlog zakona o preprečevanju zaposlovanja in dela na črno  temelji izključno na metodi kaznovanja. Stališče poslanske skupine SDS glede predloga zakona o preprečevanju zaposlovanja in dela na črno, ki ga objavljamo v nadaljevanju, je na 25. redni seji državnega zbora predstavil poslanec SDS Marijan Pojbič.

V Slovenski demokratski stranki pozdravljamo spoznanje koalicije, da je kot problem zaznala naraščajoč trend dela na črno in pripravila novelo, ki ureja preprečevanje le tega. Delo na črno je bil in še bo problem, pri katerem imajo največ koristi tisti, ki delo ponujajo, v slabšem položaju pa so tisti, ki delo na črno izvajajo, saj so zaradi gospodarske krize in nepravilnih vladnih ukrepov največkrat prisiljeni sprejeti delo na črno, kjer nimajo nobenih socialnih pravic. V poslanski skupini smo predlog zakona natančno preučili in konstruktivno pristopili k obravnavanju predloga. Zato smo za obravnavo na seji Državnega zbora ponovno vložili tudi tiste amandmaje, ki v zakonu odpravljajo nejasnosti in nedoslednosti, da bi se zakon sploh lahko izvrševal v praksi. Predlagamo pa tudi ostale amandmaje, ki so ključni za odločitev, ali bomo ta zakon podprli ali ne, saj ne moremo mimo tega, da se novela Zakona o preprečevanju zaposlovanja in dela na črno problematike loteva na napačnem koncu.

Predlog zakona temelji izključno na metodi kaznovanja. Številne novejše raziskave v EU  so pri reševanju problematike dela na črno do kaznovalnih ukrepov zelo skeptične. Zato se vse več pozornosti namenja preventivi (npr. poenostavitvi administrativnega okolja, naprednim metodam odkrivanja neprijavljenih transakcij (davčne blagajne), zagotavljanju spodbud za legalno delo v obliki znižanja davkov in prispevkov,ipd. Poleg tega pa tistim, ki že opravljajo delo na črno države nudijo ustrezne spodbude za prehod v legalno okolje. 

Tako je npr. Švedska uvedla znatne davčne olajšave in znižanje prispevkov za t.i. hišna opravila, Belgija pa je uvedla vaučerski sistem. Na zgrešen pristop k urejanju problematike dela na črno kaže tudi opredelitev cilja zakona. Predlagatelj za ključni cilj zakona namreč opredeljuje »povečanje pristojnosti nadzornih organov in poostritev sankcij za kršitelje«. Glavni cilj zakona bi moral biti zmanjšanje dela in zaposlovanja na črno z ustvarjanjem ustreznih delovnih mest in drugimi preventivnimi ukrepi, povečanje pristojnosti nadzornih organov pa le ena izmed sekundarnih metod kako se ta cilj doseže.

Povsem nesmiselne pa se nam zdijo previsoke kazni za fizične osebe, ki opravljajo delo na črno, saj so večkrat v delo na črno prisiljene, ker zaradi slabe gospodarske situacije, tudi po krivdi vlade nimajo druge izbire. Nikakor pa ne bomo pristali na to, da se sosedska pomoč v celoti ne šteje kot izjema dela na črno. Do sedanja opredelitev sosedske pomoči je bila neustrezna, predlog tega zakona pa jo je samo še poslabšal. Zato predlagamo, da se sosedska pomoč v celoti ne šteje kot delo na črno, razen če nekdo dobi od tega materialno korist.

Ugotavljanje sosedske pomoči kot delo na črno ne bo v ničemer prispevalo k povečanju davčnih prispevkov, saj je jasno, da se v praksi zelo težko izvršuje. Po drugi strani pa povzroča nepotrebno vznemirjanje ljudi in kvari sosedske odnose. Z novim predlogom zakona, ki opredeljuje sosedsko pomoč v določenih primerih za delo na črno, bi bili ljudje samo zmedeni, pri sosedski pomoči zadržani, učinka na zakoniti trg delovne sile pa ne bi bilo. Kot so v postopku sprejemanja zakona opozorili številni javni pozivi, pa bi se sosedski odnosi zaradi novega predloga bistveno poslabšali.

K predlogu zakona smo pristopili konstruktivno, podali tehtne amandmaje, zato pričakujemo enak odnos od koalicije, da se sprejme naše amandmaje in predvsem pričakovanja javnosti glede sosedske pomoči.