Mednarodne aktivnosti SDS

Poročilo o mednarodnih aktivnostih SDS. Poročilo o mednarodnih aktivnostih SDS.MEDNARODNO POROČILO 1. EPP (Evropska ljudska stranka) 7. 11. 2005 je potekal izvršilni odbor Evropske ljudske stranke (EPP Political Bureau ). Srečanje je bilo v znamenju EPP kongresa in trenutne krize EU. V naslednjem letu bo v Rimu kongres EPP (30.-31. marec 2006). Kongres bo v znamenju 30. obletnice EPP-ja in bo odločal o predsedstvu, statutu in strukturi EPP-ja. Poleg nosilnih resolucij se za kongres pripravlja skupen dokument imenovan “Rome Manifesto”, ki bo vseboval vrednote Unije, njene prioritete in večanje transparentnosti politik EU. Pri tem naj bi s svojimi predlogi sodelovale vse članice EPP-ja (Odbor za zunanje in evropske zadeve pri Strokovnem svetu SDS je 8. 11. 2006 soglasno sprejel Rimski manifest, ki predstavlja odziv EPP na evropsko krizo, upoštevajoč dodani pripombi, ki ju bodo posredovali delu pristojnih delovnih skupin do 10.11. 2006). “Rimski manifest” je torej del programa in kongresni dokument EPP-ja. Osnutek dokumenta bo obravnaval tudi Vrh EPP, ki bo 15. decembra 2005. Na EPP Political Bureau sta tako predsednik EPP Wilfried Martens, kot tudi vodja poslanske skupine EPP-ED v Evropskem parlamentu Hans-Gert Poettering, izpostavila problem francoskega in nizozemskega NE k Evropski ustavi. Potrebno je poudariti, da glede prvega dela Evropske ustave (vrednote EU) in drugega dela Evropske ustave (pravice) ni nasprotovanj. Problem je v tem, ker je bil tretji del Evropske ustave izrabljen v politične namene nasprotnikom določenih vlad v EU. Ljudje so v veliki meri glasovali proti Vladi v Franciji in na Nizozemskem. V EU je trenutno 2 milijona brezposelnih, finančna perspektiva je pod vprašanjem, razlike v gospodarski razvitosti znotraj Unije so velike, veliko je evropskih direktiv, ki ovirajo delo držav članic EU, v zadnjem času pa se kažejo (Francija) veliki problemi na neurejenem področju migracijske politike in varnosti v EU. Vse to so problemi s katerimi se trenutno sooča Evropska unija. Potrebna je nova pot po kateri bomo dosegli v EU večji entuziazem. Potrebno je najti odgovor na vse te probleme, predvsem probleme, ki se dotikajo ljudi v EU. Rimski manifest tako predstavlja dokument v katerem bomo odgovorili na izzive in krizna vprašanja v EU. Povedati je potrebno predvsem kaj hočemo od EU ter slediti politiki, ki povezuje posamezne identitete v EU. Delo EPP po delovnih skupinah: EPP Working Group nr. 1 “European Policy – Rimski manifesto WG2 “ECONOMIC AND SOCIAL POLICY” – dokument Europe and the World Economy – Enforcing EU’s Global Role EPP WORKING GROUP N° 3 “ENLARGEMENT & EPP MEMBERSHIPS” – delovna skupina dela na področju političnega razvoja in analizi zadnnjih volitev držav: Hrvaška, Srbija in ČRG, Albanija, Romunija, Bolgarija, Ukrajina, Belorusija ter Makedonija, – dajejo mnenja EPP glede kandidatk za članice EPP (trenutno je v vrsti 25 kandidatk za pridruženo članstvo v EPP). WORKING GROUP N° 5 “FOREIGN & SECURITY POLICY” – document “Neihbourhood Policy”, – resolucija “EU-Russia”. Razno v zvezi z EPP: Naslednje srečanje PB bo od 9. in 10. januarja 2006. Peti Vrh vodij poslanskih skupin strank, ki so članice EPP-ED (25) bo potekal 6. 2. 2006. 16.- 18. septembra je bilo srečanje mednarodnih sekretarjev članic EPP na povabilo KAS in CDU v času nemških državnih volitev. Srečanja se je udeležil mednarodni sekretar SDS Robert Strah. IRI nas vabi januarja na izobraževanje kadra stranke, ki se bo v bodoče ukvarjal s politično kampanijo. Z International Republican Institute pripravljamo v mesecu januarju 2006 izobraževanja za potrebe stranke. Sodelovanje poteka tudi s Konrad Adenauer Stiftung in fondacijo Robert Shuman. 2. CDI (Mednarodna zveza strank desne sredine) Aktivnosti v okviru Mednarodne zveze strank desne sredine (CDI) so osredotočene na Odbor za človekove pravice in na Delovno skupino za razvoj. Srečanje CDI Izvršilnega odbora in CDI odbora za področje Azije je bilo prestavljeno iz 21. in 22. oktobra na 26., 27. in 28. januar 2006. Zasedanje Odbora za človekove pravice CDI – Bruselj, september 2005 21. septembra je v Bruslju potekalo srečanje Odbora za človekove pravice, ki se od meseca marca letošnjega leta sestaja v okviru Mednarodne zveze strank desne sredine (CDI). Delovnega srečanja so se udeležili nekateri poslanci evropskega parlamenta in številne nacionalne delegacije. Srečanja se je v imenu SDS udeležil Daniel Škarja, asistent evropske poslanke in podpredsednice SDS dr. Romane Jordan Cizelj. Na začetku srečanja so bili predstavljeni zaključki redne konference Združenih narodov o človekovih pravicah, ki je spomladi potekala v Ženevi. CDI je v okviru konference izpostavila kršitve človekovih pravic na Kubi. Spričo prizadevanj organizacije CDI, ki je opozorila na problem sodobnega suženjstva in političnih zapornikov, je bila na konferenci na to temo sprejeta posebna resolucija. V okviru nadaljnje razprave sta udeležence pozdravila evropska poslanca José Ribeiro in Simon Coveney, ki v Evropskem parlamentu delujeta v Pododboru za človekove pravice. Predstavila sta temeljne prioritete Evropske Unije na področju človekovih pravic, med temi pa sta posebej izpostavila prizadevanja za reformo Združenih narodov, razvoj mednarodnih instrumentov za krizno upravljanje ter vodenje premišljene trgovinske politike. Po njunem mnenju je prav primerna trgovinska politika ključen element, ki dolgoročno odpravlja kršitve človekovih pravic in revščino. Poslanca sta opozorila tudi na težnjo po zmanjšanju sredstev, ki jih Evropska Unija namenja boju za človekove pravice. V sklepnem delu srečanja so predstavniki Belorusije, Kube in v Ekvatorialne Gvineje predstavili kršitve človekovih pravic, s katerimi se spopadajo v njihovih državah. Udeleženci srečanja so sklenili, da se situacijo v teh državah spremlja še bolj podrobno in da se o kritičnih razmerah obvesti tudi pristojne mednarodne institucije. CDI – Delovna skupina za razvoj (Bruselj, 20. september 2005) 20.9.2005 je v Bruslju v okviru Mednarodne zveze strank desne sredine (CDI) prvič potekalo srečanje t.i. delovne skupine za razvoj. Srečanja se je v imenu SDS udeležila Viktorija Jeras, asistentka evropske poslanke in podpredsednice SDS dr. Romane Jordan Cizelj. Delovna skupina za razvoj je bila na pobudo članic CDI ustanovljena kot odziv na aktualni potek dogodkov v svetu, njen glavni namen pa je bil ustanovitev za razprave ter predloge odprte skupine, ki bi pri reševanju razvojnih problemov znala ali pa vsaj skušala združiti teorijo in prakso. Da cilj skupine ni postati še en “medijski cirkus” po vzoru EU, še posebej v času britanskega predsedovanja EU, je že v uvodnem nagovoru jasno povedala predsedujoča S. de Bethune (Belgija). Določiti, katerih razvojnih tem se lotiti, ter kako in kdaj se z njimi spoprijeti, je bilo bistvo prvega srečanja s pisano mednarodno udeležbo. Ravno tako so bili dobrodošli vsakršni predlogi, kako zaključke uporabiti v praksi in kateremu področju razvojnih politik bi bilo v bližnji prihodnosti najbolje dati poudarek. Med temami, o katerih bi bilo po mnenju udeležencev – ne glede na kontinent ali blaginjo države, iz katere prihajajo – potrebno več razpravljati v prihodnosti, so se pojavile demokracija oz. utrjevanje demokratičnih vrednot, zmanjšanje revščine in izboljšanje položaja žensk. Kot glavni vzroki naštetim problemom so bili najpogosteje navedeni korupcija, nepoštene in nedemokratične volitve, premajhna vloga različnih nevladnih organizacij, nesodelovanje centralnih vlad z lokalnimi oblastmi, ponekod pa tudi prešibka vloga privatnega sektorja. Sodelujoči so izrazili predvsem potrebo po bolj jasnem časovnem načrtu uresničevanja razvojnih projektov ter po prizadevanju posameznih držav za njihovo dosego. Na srečanju je bilo odločeno, da bo prvi korak delovne skupine pri reševanju tovrstnih problemov jasna definicija ciljev in opredelitev načinov, kako jih doseči. V skladu s tem so člani izrazili splošno podporo predlogu organizatorjev srečanja, da bi bilo potrebno ustvariti strateški dokument z opisom definicije poslanstva CDI delovne skupine za razvoj. Dokument naj bi bil predvidoma iz treh delov: opredelitve mandata in ciljev, osnutka agende delovne skupine ter njene mednarodne pozicije oz. metodologije . Za realizacijo zastavljenih nalog so se prisotni v prihodnosti odločili izdati tudi pisno stališče CDI o razvoju in sorodnimi temami, njegova vsebina pa bo odvisna od predlogov, ki jih je mogoče posredovati CDI tako preko e-pošte kot preko faksa. Razprava je še enkrat pokazala, da glavni problem ni pomanjkanje sredstev, temveč politične volje. O tem, kaj storiti v smeri izboljšanja stanja na področju globalnega razvoja, bo CDI ponovno razpravljal na srečanju decembra 2005. 3. IDU (Mednarodna zveza demokratov) SREČANJU VODITELJEV STRANK ČLANIC MEDNARODNE ZVEZE DEMOKRATOV (IDU), V WASHINGTONU 17.- 19. JULIJA 2005. Dogodka se je udeležilo okrog 200 udeležencev iz 44 držav, ki so predstavljali 46 političnih strank iz vsega sveta. Gostitelj tega dogodka je bila Republikanska stranka iz ZDA. Šlo je za 9. srečanje voditeljev strank članic IDU, ki potekajo že vse od 24. junija 1983 (London), kjer je bila IDU ustanovljena. Srečanja sta se udeležila podpredsednica SDS dr. Romana Jordan Cizelj in mednarodni sekretar SDS Robert Strah. Obravnavalo se je gradivo Washingtonske deklaracije, ki poudarja vrednote svobodnih držav in sicer demokracije, svobode in sočutja do problemov ostalih narodov. Sledila je razprava o globalnem dokumentu IDU na temo svetovne politike in svobode (Our Global Agenda for freedom), ki obravnava izzive s katerimi se soočajo desno- sredinske stranke v IDU. V nadaljevanju je bila predlagana in sprejeta lista vodstva IDU, ki poleg predsednika Johna Howarda obsega podpredsednike Jan Petersen, Bendt Bendtsen, Stockwell Day, Afonso Dhlakama, Leonid Gozman, Robert Hill, Peter Hintze, Carlos Holguin, Kostas Karamanlis, Helen C. C. Lin, Etibar Mammadov, Keith Mitchell MP, Jin Park, Mariano Rajoy, Jeff Steiner, Edmund Stoiber, Mirek Topolanek, Ranil Wickremesinghe. Sledila so poročila vodstva strank članic IDU. SDS je bila predstavljena kot zelo uspešna stranka na zadnjih državnozborskih volitvah v Sloveniji. Dr. Romana Jordan Cizelj je podala tudi poročilo o aktualnih političnih zadevah v Sloveniji ter podala stališče SDS o zunanji politiki. Tekom srečanja voditeljev strank članic IDU so bile povabljene k podpisu Londonske deklaracije stranke, ki tega še niso storile. Tako je v imenu SDS dr. Romana Jordan Cizelj podpisala Londonsko deklaracijo, ki izhaja iz ustanovitve IDU v Londonu leta 1983. Sledilo je rokovanje in kratek pogovor s predsednikom IDU Johnom Howardom. Mednarodna ženska zveza demokratov (IWDU) nas je povabila k sodelovanju. Vodje strank članic IDU so bili povabljeni v Belo hišo na sprejem pri predsedniku ZDA Georgu Bushu. Pogovarjali so se o širjenju demokracije in svobode po svetu ter skupnih vrednotah IDU. Dr. Romana Jordan Cizelj se je rokovala in spregovorila nekaj besed z ameriškim predsednikom. V okviru IYDU pa je imela Dr. Romana Jordan Cizelj v imenu predsednika SDS Janeza Janše govor na temo Slovenije in njene tranzicijske vloge iz enopartijskega sistema do polnopravnega članstva v EU in NATO ter gospodarsko konkurenčne države v evropskem prostoru. Prispevek je bil dobro sprejet in tudi dobra promocija Slovenije in SDS med mladimi politiki IDU ter predstavniki ostalih članic IDU. Razno v zvezi z IDU: IDU ima svoje predstavništvo tudi v Evropi in sicer v Londonu. Sedaj je to predstavništvo prestavljeno v Oslo in ga koordinira HOYRE (norveška konservativna stranka). Richarda Normingtona je tako nasledil Eirik Moen, kot izvršilni sekretar IDU. Novo tajništvo napoveduje spremembe glede boljšega informiranja članic zveze in glede izobraževanja kadrov članic zveze. 4. OSTALO Politično izobraževanje kadrov SDS: Nataša Šuštar (asistentka dr. Brejca v EP) in Robert Strah (mednarodni sekretar SDS) sta bila izbrana s strani španske fundacije FAES, da se v imenu SDS udeleživa 14 dnevnega političnega treninga v Madridu in Bruslju. Program je v celoti organizacijsko in finančno pokrit s strani španske fundacije FAES. Izobraževanje bo potekalo od 20. novembra do 2. decembra 2006. Robert Strah mednarodni sekretar SDS