V torek, 13., in v sredo, 14. novembra 2018, v Državnem svetu RS v Ljubljani poteka mednarodna konferenca »Temna stran meseca II: soočenje in refleksija 20 let kasneje«. Konferenco so organizirali Študijski center za narodno spravo, Evropska platforma spomina in vesti, Konrad-Adenauer-Stiftung, Remembrance and Future Institute Wrocław in Polish History Museum Warsaw.
Na konferenci sodeluje širok spekter domačih in tujih raziskovalcev, ki želijo s svojim prispevkom spodbuditi k razmišljanju o spoštovanju človekovega dostojanstva ter spregovoriti o temeljnih človekovih pravicah in njihovih kršitvah. Prvi dan posveta je bil namenjen refleksiji in spominjanju na razstavo in zbornik »Temna stran meseca: Kratka zgodovina totalitarizma v Sloveniji 1945–1990« od katere letos mineva 20 let. V uvodu konference je vse udeležence pozdravil tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.
Drugi dan se konference udeležujejo tudi predstavniki Evropske platforme spomina in vesti (PEMC), ki združuje 57 članic iz 20 evropskih držav in Severne Amerike. Navzoče so pozdravili dr. Łukasz Kaminski, predsednik Platforme evropskega spomina in vesti, dr. Michael Lange, predstavnik Konrad-Adenauer-Stiftung za Hrvaško in Slovenijo, dr. Andreja Valič Zver, direktorica Študijskega centra za narodno spravo in Janez Janša, poslanec Državnega zbora Republike Slovenije in član častnega odbora PEMC.
Na mednarodni konferenci je imel govor tudi predsednik SDS Janez Janša. V začetku svojega govora se je zahvalil in čestital Študijskemu centru za nacionalno spravo za organiziran dogodek in za ogromno opravljenega dela v zadnjih desetih letih delovanja. Opomnil je, da mineva 20 let odkar je bila razstava Temna stran meseca in da so se neke stvari, ki so bile takrat zasajene, začele počasi izgubljati.
»Še vedno živimo v nekem hibridnem času, kjer so nekatere stvari boljše in nove, nekatere stvari so ostale enake, mnogo pa je šlo nazaj,« je dejal Janez Janša in nadaljeval »danes v Rusiji sicer ni stalinističnih čistk, ampak obstaja cenzura in montirani procesi. Ni množičnih umorov, so pa sofisticirani umori, poskusi umorov, ubojev mnogih novinarjev in demokratičnih aktivistov.« To je označil za veliko nevarnost za naš kontinent.
V nadaljevanju je opozoril, da imamo v Vzhodni Evropi zamrznjene konflikte in okupirane teritorije posamičnih držav ter dodal da »medtem ko se v Bruslju pogovarjamo o evropski perspektivi, v Ukrajini potekajo spopadi. Delamo se kot, da je vse normalno, a se po drugi strani soočamo s situacijo, kakršna je bila pred razpadom Sovjetske zveze.« Kot posebno tragičen primer je navedel Ukrajino, ki se je odrekla jedrskemu orožju in kljub temu ni dobila mednarodne garancije. »Pomislite kakšno sporočilo je bilo poslano Iranu, Severni Koreji in vsem tistim nedemokratičnim državam, ki razvijajo jedrsko orožje« in situacijo primerjal s Titanikom, kjer je godba kljub plutju proti ledeni gori igrala naprej. Menil je, da se veliko naporov vlaga v to, da se zbudimo in ladjo usmerimo vstran od usodnega trka.
»Slovenska temna stran meseca je v zadnjih 20 letih v nekaterih točkah zbledela in nekaterim so bile priznane krivice /…/ Po drugi strani pa je temna stran meseca v Sloveniji še bolj potemnela, kar nakazuje to, da danes na tem dogodku ne vidimo ne nacionalne televizije in nobenega osrednjega medija.« je še dodal Janez Janša in nadaljeval, da danes v Sloveniji predstavniki oblasti uporabljajo govorico, kakršna je bila uporabljena v tistih najtrših časih.
Predsednik SDS Janez Janša je zaključil z besedami: »Moramo se posvetiti prihodnosti, toda vsi vemo, kakšna je prihodnost brez spomina«.
Celoten govor najdete na povezavi TUKAJ ali si ga ogledate v videu spodaj.
