Matjaž Kočar: Za SDS je slovenska kmetija veliko več kot samo industrijski obrat za pridelavo ali predelavo hrane.

Predsednik Odbora za kmetijstvo in okolje pri Strokovnem svetu SDS Matjaž Kočar je za Demokracijo spregovoril o izzivih, s katerimi se sooča slovensko kmetijstvo, in odgovorih, ki jih na ključna vprašanja ponuja program Slovenske demokratske stranke. Kot doktor veterinarske medicine z več kot desetletno prakso dela na terenu in čebelar ima jasno razdelan pogled na potrebe slovenskega kmeta. Priznava mu tudi ključno vlogo pri nastajanju samostojne slovenske države: »Kdor je lahko na svoji zemlji nahranil svojo družino, temu ni mogel noben oblastnik odvzeti njegove identitete in kulture. Prav zato igra slovenski kmet tako pomembno vlogo v zgodovini slovenstva. In nato smo končno dočakali tisto, kar je bilo za mnoge rodove pred nami nedosegljivo. Samostojnost.« Poudarja: »Čeprav nekateri gledajo na slovenskega kmeta kot na nekoga manjvrednega, neizobraženega, človeka, ki dela na zemlji z rokami, pa je prav ta kmet vedel, kaj je treba v kritičnem času storiti. Slovenska kmečka zveza je postala temelj političnega delovanja ter steber procesov osamosvajanja in oblikovanja nove države.«

A kmetova vloga ni bila velika samo takrat. »Ko je človek enkrat lačen in nima kaj vzeti, da bi nahranil svoje otroke, se šele zave pravega pomena kmetijstva. Mladi danes to težko razumejo in tudi politika vse prepogosto pozablja na to dejstvo. A vse globalne krize in razmah terorizma nas vedno znova opozarjajo na to,« poudarja Kočar.

Stanje v slovenskem kmetijstvu po njegovih besedah ni enoznačno. »Velike kmetije in predvsem določena kmetijska podjetja, ki so na takšen ali drugačen način prišla do investicijskih sredstev in za katerih proizvodne produkte država skrbi z oglaševanjem (generična promocija), poslujejo razmeroma dobro. Strokovna terminologija v tem poslovnem okolju govori o povečevanju konkurenčnosti, o zmanjševanju proizvodnih stroškov, o ekonomiji obsega, marketingu in o vlogi države pri iskanju novih trgov. Danes želijo kmetijo prikazati samo kot poslovni subjekt, ki lahko dobro  posluje, se kapitalsko povezuje, registrira različne blagovne znamke, se promovira. Res je, imamo nekaj deset takšnih kmetij s številnimi zaposlenimi in lepo je videti popolno primerljivost s podobnimi velikimi obrati v osrednji in zahodni Evropi.«

Kaj pa vsi drugi? »Ali bomo manjše kmetije in ljudi na njih zavrgli, uničili, pritiskali nanje, naj prodajo svojo zemljo tistemu, ki bo več plačal za rodovitno zemljo? Takšna politika bi res lahko naredila še nekaj deset ali sto velikih kmetij. Toda takšne politike v kmetijstvu si v Slovenski demokratski stranki ne želimo. Za nas je slovenska kmetija veliko več kot samo industrijski obrat za pridelavo ali predelavo hrane,« odgovarja predsednik Odbora za kmetijstvo in okolje.

Država po njegovem mnenju tudi ni in ne sme biti mešetar s kmetijsko obdelovalno zemljo: »Ta mora služiti svojemu namenu in pripada tistemu, ki jo obdeluje. To pa pomeni, da ne potrebujemo sklada kmetijskih zemljišč. Državne gozdove in obdelovalne površine bomo razdelili oziroma omogočili simboli dedni zakup. Gorskim kmetijam, kjer bo to mogoče, bomo dodelili državne gozdove, ki jim bodo omogočili lažje preživetje. Tudi tista manj zanimiva kmetijska zemljišča, ki se sedaj zaraščajo pod upravljanjem sklada, bodo dobila povsem uporabne vsebine, podprte s programi, kot so pridelava jagodičevja in drugih plodov v povezavi z manjšimi predelovalnimi obrati.«

Veliko potenciala za slovensko kmetijstvo vidi predvsem v povezovanju: »Izkoristiti moramo povezovalne elemente med primarno proizvodnjo, trženjem in oskrbo s svežo hrano v vseh javnih institucijah, kot so šole, vrtci, domovi za ostarele, bolnišnice. Kooperative in zadruge imajo lahko pri tem ključno vlogo. Naj kot izziv navedem do sedaj še nikoli izrečeno ali napisano misel: Zadružna zveza je kandidirala na vseh razpisih za dobavo hrane za osnovne šole, vrtce in bolnišnice. Na osnovi kriterijev in meril je razpis tudi dobila. S tem bo ustvarila posel v vrednosti 100 milijonov evrov. Nekoliko bomo dodelali zakon o javnem naročanju in vsa potrebna razpoložljiva domača hrana bo lahko našla potrošnika v teh javnih institucijah. Proračun RS in občin, ustanoviteljic javnih zavodov, za te potrebe na letnem nivoju nameni več kot 120 milijonov evrov. To ni malo denarja za slovensko kmetijstvo. In če bomo pokrili 75 odstotkov potreb teh javnih institucij z domačimi pridelki in živili, smo dosegli svoj cilj. To je prehranska varnost v praksi.«

Ob koncu jasno odgovori tudi na vprašanje, zakaj bi SDS morala oblikovati prihodnjo vlado: »Slovenska demokratska stranka je edina resna parlamentarna stranka, ki se povsem jasno in transparentno opredeljuje do vseh ključnih vprašanj, ki tarejo slovensko družbo, pa naj gre za problematiko zdravstva, nacionalne varnosti, kmetijstva in okolja, gospodarstva, zunanje politike ali področja dela in družine. Ljudem želimo pokazati, da obstaja pot iz sedanjega malodušja, pravne neenakosti, partijske tajkunizacije in pohlepa vladajočih. V svojih načrtih ne »sadimo rožic« in ne obljubljamo nemogočega, kar smo tako pogosto doživljali s strani »instantnih« strank, ki so nastale nekaj tednov pred volitvami. Tudi letos se bodo pojavljali »novi obrazi«. S plakatov in TV-zaslonov bodo vabili državljane v novo past. Verjamem, da so ljudje po Sloveniji spoznali to prevaro. Zato je edina prava izbira na teh volitvah prav SDS, ki vedno drži besedo in je pripravljena Slovenijo popeljati v družbo razvitih zahodnoevropskih držav.«

To in še veliko zanimivega lahko preberete v aktualni številki tednika Demokracija. Vabljeni k branju.

Foto: Matic Štojs Lomovšek/Demokracija