Mateja Pučnik: »Vzgojno-izobraževalni sistem je treba čim bolj povezati s potrebami gospodarstva.«

Poslanska skupina SDS zato, da bi se izognili brezposelnosti mladih ter hkrati zagotavljali tehnološke in obrtne storitve, obstoječo zakonodajo poklicnega izobraževanja nadgrajujemo z uvedbo dualnega sistema. Poslanke in poslanci na današnji redni seji Državnega zbora obravnavajo predlog novele zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju, ki ga je v obravnavo Državnemu zboru predložila skupina 26 poslank in poslancev s prvopodpisanim Jožetom Tankom. Predlog zakona je na seji Državnega zbora podrobneje obrazložila poslanka SDS Mateja Pučnik.

MATEJA PUČNIK: Hvala lepa za besedo. Spoštovani predsednik Državnega zbora, spoštovani predstavniki ministrstva, kolegice in kolegi! V poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo v parlamentarno proceduro vložili spremembo Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju z namenom čim bolje povezati vzgojno-izobraževalni sistem s potrebami gospodarstva. V zadnjih letih se še vedno srečujemo z nizkim vpisom v poklicne srednje šole. Propad številnih podjetij v zadnjih letih je povzročil upadanje zanimanja delodajalcev za izvajanje poklicnega izobraževanja in hkrati povzročil tudi upad ugleda določenih poklicev. Sočasno se soočamo z veliko strukturno brezposelnostjo mladih in po drugi strani s pomanjkanjem določenih poklicev, ki že kar izginjajo iz regije. Da bi se izognili brezposelnosti mladih ter hkrati zagotavljali tehnološke in obrtne storitve, si želimo znova povezati izobraževalni sistem in gospodarstvo. Obstoječo zakonodajo poklicnega izobraževanja zato želimo nadgraditi oziroma dopolniti, da se ob obstoječem sistemu omogoči še dualni sistem. Dualni sistem kombinira vajeništvo, torej praktično delo v podjetju, in poklicno izobraževanje v šoli, ki predstavlja teoretični del in smo ga v slovenskih šolah pred leti že izvajali, danes pa ga najbolj uspešno izvajajo v Nemčiji in Avstriji.

Obdobje, v katerem smo imeli dualni sistem že uveden, je bilo prekratko, da bi lahko zaživel v vsej svoji polnosti, in eden izmed razlogov, da je zamrl, je tudi v uvajanju medpodjetniških izobraževalnih centrov. Šole in medpodjetniški izobraževalni centri sicer ponujajo dober teoretični in tudi del praktičnih znanj, vendar pa je treba priznati, da določenih praktičnih znanj ne bodo mogli nikoli ponuditi v takšni meri, kot to lahko storijo obrtniki in podjetniki v vsakem trenutku. Dijaki bodo lahko nemudoma nadaljevali svoje delo v svoji panogi, ne da bi potrebovali dodatne mesece usposabljanja, ki pomenijo dodatne stroške tako podjetju kot dijakom.

Dovolite, da v nekaj točkah predstavim bistvene rešitve, ki jih v zakonu predlagamo.

V srednješolsko poklicno izobraževanje torej vpeljujemo dualni sistem poleg sedanjega šolskega modela, tam seveda, kjer je to mogoče. Bistvo dualnega sistema je, da odgovornost za vajenca prevzame delodajalec in tako se vzpostavi kultura vzgajanja dobrega kadra. Vajenci v podjetju imajo najmanj 60% praktičnega izobraževanja, dijaki v poklicni šoli najmanj 50% in dijaki v štiriletni strokovni šoli najmanj 20%, saj smo mnenja, da je treba tekom izobraževanja vsem dijakom ponuditi čim več praktičnega dela. Vajenec bo lahko po novem tudi odrasla oseba, ki je brezposelna, saj so dodatna znanja veščine in prekvalifikacija nujno potrebni. Vajencu se začasnemu praktičnemu izobraževanju šteje v delovno dobo, kar bo zagotovo dobra stimulacija pri odločanju za poklicno izobraževanje.

Zavedamo se, da je vsled tega treba popraviti in nesti spremembe tudi v Zakon o delovnih razmerjih, ki bodo zagotovile plačilo prispevkov. Sprva bi za plačilo prispevkov poskrbela država s črpanjem evropskih sredstev, po letu 2020 pa iz lastnih sredstev države približno tako kot za porodnice. Za te spremembe delovno pravne zakonodaje je do uveljavitve zakona še dovolj časa. Zavedamo se, da ima zakon velike finančne posledice, zato postavljamo njegovo uvajanje oziroma uveljavitev v leto 2016.

Pri vsem tem pa bo seveda ključnega pomena uspešno črpanje evropskih sredstev. Namreč gospodarstvo je še vedno v trajajoči recesiji in težko izplačuje nagrade za vajence in mentorje. Zato se pretežni del tega za enkrat prenese na državo. Država bi tako do leta 2020 plačevala nagrado vajencem v celoti s koriščenjem evropskih sredstev, preko pametne specializacije, nato pa del plača delodajalec in del država. Spoštovani poslanci in poslanke.

Glede na to, da imate koalicijski partnerji tako v prejšnji, kot tudi sedanji koalicijski pogodbi zapisano, da je tudi vaš cilj čim bolj tesno povezati izobraževalni sistem s potrebami trga dela in da tudi vi pišete o ponovni vzpostavitvi vajeništva v poklicnem izobraževanju, se na tej točki očitno vsi strinjamo in imamo danes možnost in priložnost, da besede preidejo h dejanjem. Zato poslanskim skupinam predlagamo, da zakon v prvi obravnavi podprejo in da ga v nadaljevanju, če je potrebno skupaj popravimo, dopolnimo in ga čim prej pripeljemo do uveljavitve. Hvala lepa.