Mateja Pučnik: "Kakšno je mnenje pristojnega ministra o poveličevanju totalitarističnih simbolov bivše države na šolskih proslavah?"
četrtek, 24. 10. 2013Celotno poslansko vprašanje v nadaljevanju.V vzgojno – izobraževalnem procesu je za osebnostno rast in razvoj izjemnega pomena tudi domovinska vzgoja. Znotraj okvira osnovnošolskega izobraževanja je obvezni predmet »državljanska in domovinska vzgoja ter etika«, ki je neizogiben za dvig domovinske zavesti, veliko možnosti za to pa ponuja tudi predmet zgodovina, ki obravnava obdobje osamosvojitve Slovenije konec 9. razreda.
Seveda domoljubja ni mogoče preprosto enačiti z nastankom samostojne in neodvisne Republike Slovenije, je pa to dogodek, ki nedvomno sodi v najbolj temeljne dosežke slovenskega naroda in posledično predstavlja velik domoljubni potencial. Domoljubja je danes žal precej manj, kot v času takoj po osamosvojitvi. Še zmeraj smo priča dogodkom v šolah (OŠ Škrbina, OŠ Dolenjske Toplice), kjer se namesto slovenskih državnih simbolov poveličujejo simboli prejšnjega totalitarističnega sistema, otroke pa oblačijo v Titove pionirje in podobno.
Med marcem in junijem 2008 je bila izvedena izjemno obsežna raziskava s področja poznavanja nastanka slovenske države med mladimi v Sloveniji. Analiza je zajela 1653 osnovno- in srednješolcev v Sloveniji ter 113 učiteljev zgodovine. Na ravni osnovnih šol je raziskava temeljila na vzorcu 651 učenk in učencev, pri čemer vzorec zajema v vseh 12 šolskih regijah.
Ko so bila preverjena nekatera temeljna znanja učencev o osamosvojitvi, so se izkazale mnoge pomanjkljivosti. Tako 50 % vprašanih ne ve, po čem so se volitve aprila 1990 razlikovale od predhodnih. Pri plebiscitu se je izkazalo dokaj dobro poznavanje vloge tega instituta, saj je 62 % učencev vedelo, kaj sta bili tako vloga, kakor cilj plebiscita, kljub temu pa jih kar 30 % o plebiscitu ne ve prav nič. Za Majniško deklaracijo ni slišalo 35 % vprašanih. Kljub temu pa osnovnošolci osamosvojitev Slovenije ocenjujejo kot pogumno dejanje (kar 84 %), naslednjih 86 % jih je prepričanih, da je osamosvojitev neposredno povezana z domoljubjem, 81 % pa jih je prepričanih, da je osamosvojitev povezana z nacionalno zavestjo.
Ugotovitve iz raziskave kažejo, da učitelji zgodovine sicer soglašajo z obsegom ur v učnih načrtih (2 do 4 ure), ki obravnavajo nastanek samostojne Slovenije, opozarjajo pa, da je bolj kot obseg časa, predviden za poučevanje vsebin osamosvojitve Republike Slovenije, problematična kronološka razporeditev zgodovine, saj se te teme po učnem načrtu obravnavajo šele konec šolskega leta, v mesecu juniju, ko za intenzivno delo ni več motivacije, ali pa celo, zaradi nenehne časovne stiske, te teme preprosto izpadejo iz procesa poučevanja.
Temu dejstvu ob bok je potrebno dodati še samo strokovno suverenost učiteljic in učiteljev, ki izhaja iz samo-evalvacije. Samo 7,7 % jih je povsem suverenih v strokovno poznavanje vsebin s področja osamosvojitve, medtem ko jih 77 % ostaja previdnih in svojo usposobljenost opredeli kot sicer ustrezno. Za pomanjkljivo pa je svoje znanje ocenilo 15,3 % anketiranih.
Spoštovani minister, sprašujem vas:
1. Ali je po vašem mnenju domoljubja in državljanske vzgoje v osnovnošolskih učnih načrtih dovolj?
2. Kakšno je vaše mnenje o tem, da nekatere šole na proslavah še vedno poveličujejo totalitaristične simbole bivše države?
3. Ali boste predlagali spremembo učnega načrta za zgodovino v 9. razredu v smeri, da se bodo vsebine osamosvajanja Slovenije obravnavale na začetku ali vsaj sredi šolskega leta, da te pomembne vsebine ne bi izpadale iz procesa poučevanja?
4. Kaj nameravate ukreniti, da bi bili vsi učitelji suvereni v strokovnem poznavanju vsebin osamosvojitve Slovenije? Ali boste organizirali obvezna izobraževanja s tega področja?