Mate: T.i. izbrisani bodo zelo dober posel za odvetnike
četrtek, 5. 3. 2009Dr. Milan Zver je v svojem uvodu izrazil prepričanje, da bo izdajanje odločb t.i. izbrisanim imelo finančne posledice za državo in izpostavil, da to ni ne sramota ne napaka Slovenije iz tistega časa. Na primeru Aleksandra Todorovića, ki je na sodišču že dobil tožbo, pa je pojasnil, da so izdane odločbe podlaga za odškodnine. Ob tem je omenil, da najvišji znesek tožbe dosega kar 980.000 evrov.
Poslanka Eva Irgl meni, da gre pri tem vprašanju tudi za narodov ponos. Izrazila je razočaranje, da varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik ne daje takšne teže kot t.i. izbrisanim tudi ureditvi statusa žrtvam vojnega nasilja. Komentirala je tudi delo notranje ministrice Katarine Kresal, ki po eni strani daje velik pomen ureditvi statusa t.i. izbrisanih, po drugi strani pa “ne priznava fizičnega izbrisa oz. namenske likvidacije po 2. svetovni vojni”.
Nekdanji notranji minister Dragutin Mate je spomnil, da je Slovenija po osamosvojitvi sprejela ustavni zakon, na podlagi katerega sta bila med drugim sprejeta tudi zakon o državljanstvu in zakon o tujcih. V bivši državi je bila ta problematika urejena zelo specifično, saj je obstajalo državljanstvo republike. Ne glede na to katero državljanstvo republike je oseba imela, je to zadoščalo za volilno pravico, je povedal. Po osamosvojitvi pa je bilo treba v eno evidenco zavesti državljane Slovenije in vse tiste, ki so si državljanstvo uredili, vse ostale pa v evidenco tujcev. Zakon je predvideval, da si morajo vsi državljani drugih republik nekdanje Jugoslavije svoj status urediti, k čemur so jih po besedah nekdanjega ministra pozivale tudi upravne enote.
Kot meni Mate, hočejo tisti, ki vztrajajo pri izdajanju odločb t.i. izbrisanim, prepričati ljudi v to, da Slovenija leta 1991 na tem področju ni imela zakonodaje, kar po njegovem mnenju ne drži. Izjavil je tudi, da je ustavno sodišče sprejelo formalno-pravno izredno sporno odločitev, ko je presodilo, da je “zakon, ki je nastal na podlagi ustavnega zakona, v nasprotju z ustavo”. Takrat, ko je ta zakon nastal, Slovenija po Matejevo ni imela ustave, ki jo ima sedaj. Povedal je, da je bil ustavni zakon edini predpis, ki smo ga imeli, in se torej zastavlja vprašanje, v nasprotju s katero ustavo je bil zakon.
Drugi problem vidi v retrospektivni odločitvi sodišča, ki je razglasilo nek zakon za neustavnega. “Razglasili so, da je bil nek zakon v nasprotju z ustavo od leta 1991 naprej – torej v nasprotju z ustavo, ki sploh še ni bila sprejeta, ko je zakon že veljal,” je pojasnil Mate. Po njegovem mnenju vlade LDS tega vprašanja tako dolgo niso reševale ravno zato, “ker niso vedele, kako se izmotati iz tega krča.”
Kot dr. Zver je tudi Mate prepričan, da izdajanje odločb ne bo ostalo brez finančnih posledic. Odločba v primeru Todorovića naj bi pomagala sodiščem v tožbah, da se bodo enostavno odločala na enak način, kot v tem primeru. Ob tem pa je še opozoril, da bi utegnili biti t.i. izbrisani “zelo dober posel tudi za odvetnike”.
