Mate: Državljani so za prometne nalepke pet let plačevali po nepotrebnem

Nepotrebna uvedba nalepke je omogočila velike zaslužke za zasebne žepe. Poslanec SDS in nekdanji notranji minister Dragutin Mate je danes v izjavi za medije  spregovoril o sodbi podjetja Mirage proti Republiki Sloveniji.

Poslanec SDS Dragutin Mate je poudaril, da je bila uvedba nalepke za tehnični pregled motornih in priklopnih vozil nepotrebna za državljane, pogodba, ki je bila sklenjena med državo in podjetjem Mirage, pa škodljiva za državo. “Javno naročilo ni bilo izpeljano preko javnega razpisa, temveč je bilo izpeljano kot zaupno naročilo, nekateri odstavki zakona, ki je tovrstna naročila omogočal, so bili ob tem močno zlorabljeni,” je poudaril Mate in izpostavil, da smo to nalepko v letu 2001 dobili “brez prave potrebe, saj ni bilo odpravljeno na primer prometno dovoljenje, nalepka pa je nadomeščala samo neko potrdilo o plačilu cestnine.” Po besedah Mateta je nalepka pomenila velik zaslužek nekaterim zasebnim podjetjem v Sloveniji.

Poslanec SDS je spomnil tudi na dejstvo, da je bila sprememba zakonodaje glede registracije vozil, sprejeta izredno hitro, da so bili notranje ministrstvo in strokovne službe takrat pod izjemno velikim pritiskom, da je očitno prihajalo do izsiljevanja podjetij, ki so proizvajali nalepke, predvsem podjetja Mirage. “8.11.2001 je bila dana ponudba za nalepke, pogodba pa je bila sklenjena v dobrih štirinajstih dneh, s 1.12. 2001 pa so bile nalepke že po vseh prodajnih mestih v Sloveniji,” je opozoril poslanec. “Z nastopom prve vlade Janeza Janše smo preučevali vse administrativne prepreke za državljane in naleteli tudi na to nalepko. Sam sem kot tedanji notranji minister predlagal, da se nalepka ukine, saj ni imela dodane vrednosti, v smislu povečevanja varnosti v prometu, je pa pomenila precejšen strošek za vsakega voznika,” je dejal Mate in še povedal, da je prav zato predlagal spremembo zakonodaje na tem področju. “Vlada je odločitev sprejela soglasno, prav tako je odločitev za spremembo zakonodaje podprl parlament z veliko večino glasov,” je poudaril Mate.

Po njegovih besedah je pred samo odločitvijo glede sprememb zakonodaje, s katero se je omenjene nalepke ukinjalo, pred sabo imel vse potrebne, tudi zaupne, dokumente.  “Sam sem umaknil vse stopnje tajnosti z dokumentov, ki jih je imelo Ministrstvo za notranje zadeve, tako da so vsi dokumenti prosto dostopni, razen dokumenta, kjer je uradna ponudba, kjer je bila popolnoma strukturirana cena vsake nalepke, vključujoč ceno materiala, personalizacijo, distribucijo. Med temi elementi je bila tudi postavka glede dobička, ki je bil postavljen na višino 80 tolarjev na nalepko. Ob sami sklenitvi pogodbe je bil znesek znižan, ob prekinitvi pogodbe pa je dobiček v strukturi cene znašal  približno 76 tolarjev,” je pojasnil Mate. Poudaril je, da je notranje ministrstvo podjetju Mirage v procesu pogajanj ob prekinitvi pogodbe ponudilo poravnavo za dobiček, kot so ga navedli v sami strukturi cene, kar bi znašalo med 70.000 do 80.000 evrov odškodnine. “To je podjetje zavrnilo in se sklicevalo na to, da je bil dobiček posamezne nalepke 900 tolarjev, kar v strukturi cene pomeni 73% cene. Ministrstvo je bilo torej glede strukture cene zavedeno,” je dejal poslanec SDS. 

Po njegovem mnenju je glede na vse omenjeno relativno nenavadno, da je sodišče presodilo tako kot je, pri čemer se je Mate še vprašal, ali so bili sodišču vsi dokazi predočeni in ali so jim bili pravilno predstavljeni. “Menim, da bi država morala izpodbijati to odločitev, izključno zaradi dokazov, ki jih notranje ministrstvo poseduje in menim, da ima ministrstvo možnost, da uporabi izredna pravna sredstva ter zaščiti svoje interese,” je poudaril poslanec SDS. Ob tem je bil tudi mnenja, da bi ministrstvo lahko sprožilo tudi postopke za sklenitev pogodbe v letu 2001, ker je bilo zavedeno pri strukturi cene, “kar je nesprejemljivo”, prav tako pa bi bilo potrebno “izpodbijati ves dohodek, ki ga je podjetje v tem času imelo.”

Na vprašanja in trditve o treh pravnih mnenjih, ki naj bi opozarjala na to, kaj lahko pomeni odločitev za prekinitev pogodbe, je Mate odvrnil, da so pravne službe ministrstva opozorile na možnost tega, da naj bi predčasna prekinitev pogodbe pomenila možen zahtevek za plačilo za dobiček. “Vendar pa je v strukturi cene, kot rečeno, ta dobiček bil v predlagani verziji 80 tolarjev, v dejanski verziji pa 76 tolarjev, kar bi pri količinah, ki so se naročale in uporabljale, znašalo med 70 in 80.000 evri odškodnine za leto in pol ob predčasni prekinitvi pogodbe. To pa bi bila po moji oceni sprejemljiva odškodnina,” je dejal Mate.

Ob tem je tudi poudaril, da je postopek sprememb zakonodaje v zvezi z odpravo tovrstnih obveznih nalepk, trajal nekaj časa, v tem času pa je podjetje Mirage načrtno naredilo nenormalne velike zaloge nalepk. “Pogodba je namreč predvidevala, da se naročila izvajajo prek različnih dobaviteljev, ki so mesečno sporočali količine nalepk, ki jih potrebujejo, in te količine so se gibale med 20 in 30 tisoč nalepk na mesec. V podjetju Mirage pa so v mesecu in pol naredili preko 180.000 nalepk, ki jih je ministrstvo nato tudi odkupilo in plačalo po ceni, kot je bila navedena v pogodbi,” je povedal poslanec SDS.

Glede odločitve sodišča je poslanec še dejal, da težko sodi na podlagi česa je sodišče odločilo tako kot je, “je pa nenavadno, da me kot tedanjega ministra nihče nikoli ni povabil kot pričo na sodišče, kjer bi lahko zelo natančno opisal in opozoril, kje se dokumenti nahajajo. V času, ko sem sam še bil minister, je ministrstvo pravobranilstvo opozarjalo na vse te podatke, ki sem jih omenil,” je še izpostavil Mate in poudaril, da so morali državljani za popolnoma nepotrebno nalepko plačevati zato, ker se je nekdo očitno z nekom dogovoril za nek posel.

Glede sprejemanja politične odgovornosti pa je bil poslanec SDS mnenja, da bi bilo treba o njej povprašati ministra in državne sekretarje, ki so ministrstvo vodili leta 2001 in so izpeljali posel za popolnoma nepotreben obremenjujoč dokument, ki ga nismo potrebovali oziroma, da je tedanja politika odločila glede potrebnosti popolnoma nepotrebne nalepke.”Osebno menim, da bi se morala tega naročila lotiti tudi protikorupcijska komisija, ki bi morala preveriti, kako je bil posel sklenjen, kdo je dejansko kaj proizvajal, kakšna je bila ponudba in ali je prišlo do resnega zavajanja naročnika,” je še dejal Dragutin Mate.