Mate: 25.000 glasov t.i. izbrisanih bi LDS zagotovilo ponovno izvolitev

O upravičenosti zahteve za interpelacijo o delu in odgovornosti zoper ministrico za notranje zadeve Katarino Kresal je na novinarski konferenci v torek, 31. marca 2009, spregovoril  predsednik Odbora za notranje zadeve pri Strokovnem svetu SDS Dragutin Mate. Uvodoma je obrazložil, da si je SDS v prejšnjem mandatu prizadevala rešiti vprašanje t.i. izbrisanih, ki ga vse vlade LDS-a od leta 1992 načrtno niso želele rešiti. Primerna rešitev je po njegovih besedah vzpostavitev zakonske osnove za izdajanje kakršnihkoli odločb, zato je bil s strani SDS predlagan ustavni zakon. »Največji nasprotnik kakršnegakoli dogovarjanja v zvezi z zakonom, ki bi reševal to vprašanje, je bila prav stranka LDS,« je dejal Mate.

Ideja, da je to vprašanje potrebno rešiti z ustrezno zakonodajo, ni bila zasnovana s strani prejšnje vlade, ampak jo je po njegovih besedah takoj po izdaji ustavne odločbe leta 2003 predlagal že takratni minister SD Rado Bohinc. »Takrat je pravna stroka zastopala stališče, da je za izdajo kakršnekoli odločbe potrebno narediti zakonsko osnovo. Nekatere trditve danes, predvsem s strani ministrice Katarine Kresal, da so nekateri odvetniki spremenili stališče, lahko mirno zavržemo. Tone Jerovšek, ki ga Kresalova največkrat navaja, ni spremenil mnenja,« je še povedal. Opozoril je, da sta takrat tudi nekdanji predsednik republike dr. Janez Drnovšek in sedanji predsednik vlade Borut Pahor zastopala stališče, da je potrebna zakonska osnova za rešitev tega vprašanja.

»V državah, kjer velja načelo pravne države, je potrebno za kakršnokoli izdajo odločbe vložiti zahtevo in imeti za to potreben zakon, na osnovi katerega se izda kakršenkoli dokument. Vsak državljan RS, ki želi pridobiti katerokoli pravico iz kateregakoli zakona, mora individualno priti na pristojen organ in vložiti individualno vlogo,« je poudaril nekdanji notranji minister. Po njegovih besedah pri obstoječem načinu reševanja vprašanja t.i. izbrisanih ne gre za individualno obravnavo, ampak se brez zahtevkov posameznikov izdajajo določeni dokumenti, ki bodo imeli velike posledice. »Pri tem gre za politično odločitev stanke LDS, ministrice Kresalove in tudi celotne koalicije, ki očitno podpira takšen način izdajanja odločb,« je dejal Mate.

Med posledicami, ki jih bo povzročilo izdajanje odločb brez zakonske podlage, je izpostavil astronomske odškodnine. Opozoril je, da je ptujsko sodišče že določilo prvo odškodnino kot posledico t.i. izbrisa, v višini 17.000 evrov, in če k temu prištejemo še zakonite zamudne obresti, bo Todorović prejel več kot  50.000 evrov iz naslova ene tožbe. Če bi špekulirali, da bo vsak dobil najmanj toliko odškodnine,potem pridemo do zneska milijarde in pol evrov. Mate je poudaril, da bi s tem zneskom slovenska vlada lahko pomagala gospodarstvu in ohranila veliko delovnih mest. Tako pa bomo za odškodnine porabili nekajkrat več denarja, kot ga je namenjenega za socialne transferje in pomoč brezposelnim. Kot drugo pomembno posledico pa je izpostavil dejstvo, da bodo te osebe, katerim so bile izdane odločbe, dobile pravico za odkup stanovanj po t.i. Jazbinškovem zakonu. »Nekatere osebe že sedaj kličejo svoje bivše sosede, sprašujejo, kdo je v njihovih stanovanjih in govorijo, kako se bodo vrnili in dobili status in vse urejeno v Sloveniji,« je še opozoril.

Mate je orisal tudi postopkovne okvire za ureditev statusa takoj po osamosvojitvi Slovenije. »Republika Slovenija je imela leta 1991 zakonsko urejena vsa vprašanja glede tujcev in državljanstva. Na osnovi teh predpisov je bilo potrebno urediti status. Nekateri ljudje, ki so živeli v RS in niso bili slovenski državljani, ampak državljani drugih republik, so si prostovoljno uredili status državljanstva. Drugi tega niso želeli urediti in to je njihova legitimna pravica. Morali pa so si urediti status tujca v RS,« je povedal.

Očitke, da so organi RS ravnali v nasprotju z zakonom, je Mate označil za zmotno prepričanje. Opozoril je, da je ustavno sodišče šele leta 2003 odločilo, da je zakon v neskladju z ustavo in uradniki tega niso mogli vedeti vnaprej. Naslednje pravnoformalno vprašanje, ki se postavlja, je vezano na retrospektivno odločitev ustavnega sodišča. Obrazložil je, da je zakonodaja glede državljanstva nastala na podlagi ustavnih zakonov, ki so bili osnova za osamosvojitev Slovenije. Zakon se je tako začel izvajati novembra 1991, medtem ko je bila ustava sprejeta šele decembra 1991. Dilema, ki jo izpostavlja, je torej, »kako je lahko zakon v nasprotju z ustavo, ki še ni bila niti napisana«.

Naslednje vprašanje, ki ga je izpostavil, je bilo, kako je prišlo do povečanega števila t.i. izbrisanih. Minister SD Rado Bohinc je leta 2003 javnosti predstavil, da je takšnih oseb v Sloveniji 18.305. Po aktualnih navedbah ministrice Kresalove pa jih je kar 25.671. Kdo je torej manipuliral s številko, oziroma kdo je kršil pravice teh oseb in zavajal slovensko javnost? Je bil to nekdanji minister Rado Bohinc, ali to danes počne Katarina Kresal, z namenom ustvarjanja novih volivcev, ki bodo lahko LDS pomagali na naslednjih volitvah do ponovne izvolitve v državni zbor? Na zadnjih državnozborskih volitvah so dosegli relativno nizek rezultat in po njegovem mnenju jim »25.000 glasov, plus nekaj družinskih članov zagotavlja, da bodo spet izvoljeni.« Po njegovih besedah je takšno ravnanje nesprejemljivo, zato je SDS vložila zahtevek za parlamentarno preiskavo, ki bo razkrila, kdo je kriv, da imamo dve različni številki t.i. izbrisanih.

Stališče SDS je ves čas bilo, da je obstajala možnost napake, vendar pa naj bi šlo za redke primere, ki jih je treba obravnavati individualno. Te osebe po Matejevem mnenju lahko pridobijo status, vendar od dneva, ko so si status začeli urejati. »Status je treba urediti, mi pa si bomo še dalje prizadevali za to, da se sprejme ustavni zakon, kjer bodo jasno zapisani parametri tudi glede odškodnin,« je sklenil Mate.