Masleša ni obliž na krvavečo pravno državo

Černač: Vrhovni sodnik mora izpolnjevati tako strokovne, kot človeške pogoje in ne more biti nekdo, ki je sodeloval pri prikrivanju oziroma opravičevanju najhujšega zločina. Poslanke in poslanci na današnji seji obravnavajo predloga ministra za pravosodje Aleša Zalarja, da se za predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije za dobo šestih let imenuje Branka Masleša, vrhovnega sodnika – svetnika na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije. V razpravi je sodeloval poslanec SDS Zvone Černač.

Objavljamo magnetogram, ki ni avtoriziran!

ZVONKO ČERNAČ: Spoštovani vsi prisotni. Danes pri tej točki govorimo predvsem o razumu. O razumu, ki naj bi sicer prevladal pri vsaki odločitvi, žal vidimo, da temu ni tako. Vse pogosteje se v tem zboru srečujemo s sprejemanjem odločitev, ki bi jih težko označili za razumne. Treba se je torej vprašati, ali je razumna odločitev, da se za najvišje mesto v pravosodju predlaga in po tistem, ko so se v javnosti pojavili argumentirani pomisleki proti temu imenovanju, tudi vztraja pri imenovanju za predsednika vrhovnega sodišča, človeka, ki ne izpolnjuje niti pogojev, da bi bil imenovan za trajni sodniški mandat, kaj šele za predsednika vrhovnega sodišča. Kajti sodnik mora izpolnjevati tako strokovne, kot človeške pogoje.

V demokratični državi, ki mora spoštovati osnovne človekove pravice, predvsem pravico do življenja, ne more biti sodnik nekdo, ki je sodeloval pri prikrivanju oziroma opravičevanju najhujšega zločina, ki je kot zvest pripadnik takratnega režima s pokrivanjem ubojev civilistov na meji delal uslugo takratni JLA. Ne le, da ni povzdvignil glasu, očitno je tako ravnanje razumel, kot edino sprejemljivo. Ubijanje civilistov na meji, spoštovani, predvsem pribežnikov z vzhoda, ki so bežali na zahod, zaradi preživetja s strani vojaških oblasti je tudi v 80-ih letih predstavljalo kršitev zakona. Tudi zakona takratne države. Tudi takrat bi bilo potrebno taka ravnanja preganjati in država bi morala tiste, ki so pri prikrivanju pobojev sodelovali, zaradi opustitve dolžnega ravnanja le te preganjati. Tega bivša nedemokratična oblast ni storila, sedanja pa tudi ne. Še več, človeka, ki s seboj nosi to breme, predlaga na najvišje mesto v pravosodni oblasti.

Kaj nam torej sedanja oblast sporoča z vztrajanjem pri tem neustreznem predlogu? Prvič, da na najvišji položaj v pravosodju ni bil predlagan in zanj ni bil izbran najsposobnejši, človek z najboljšimi strokovnimi in človeškimi referencami, človek, ki bi predstavljal vsaj obliž na krvavečo pravno državo in začel počasi vzpostavljati zaupanje v neodvisnost in strokovnost pravosodnega sistema.

Predlagan je človek, za katerega se je v predhodnih postopkih ustrezno utepihovalo teren. Najprej se je pojavil kandidat, ki ni ustrezal, potem se je pojavil kandidat, ki je sicer strokovno in človeško ustrezal, a je na najbolj umazan način doživel zavrnitev v tem Državnem zboru. Bil je predlagan in hinavsko politično lustriran, čeprav je predlagatelj minister za pravosodje že vnaprej vedel, da ne bo imenovan. Žalostno. In nedostojno, predvsem za ministra. Oblast torej ni postopala tako, kot se od nje pričakuje, razumno in odgovorno. In ni dala vsem enakih možnosti, tako da bi se pomerili v istem postopku, v katerem bi zmagal tisti, ki ima najboljše strokovne in človeške reference.
 Po tistem, kar vemo doslej, predlagani kandidat nima niti enega, niti drugega. S sedanjo oblastjo ga veže samo nikoli pretrgana popkovina bivše totalitarne komunistične oblasti, ki se ponovno kot trak od odlikovanja bivšega šefa Udbe Ertla dalje razleza po naši mladi državi. Kaj Pahorjeva vlada sporoča demokratičnemu svetu s tem predlogom? Da se vrača nazaj, v najbolj temačno obdobje svoje preteklosti v obdobje, ko so bila za odstranitev motečih dovoljenja vsa sredstva, ki so jih ustrezno pokrili pristojni organi, med katere je seveda sodilo tudi pravosodje. Sedaj fizične likvidacije seveda niso več realnost, obstajajo bolj sofisticirane metode. Zanje pa so lahko porok samo preizkušeni kadri in tukaj se strinjati s stališčem predstavnika LDS-a, ne dvomimo, da gre za preizkušenega kadra in kandidat Branko Masleša spada med najbolj preizkušene kadre.

Drugič, sedanja oblast se s tem predlogom požvižga na demokratične vrednote. Tretjič, kar je v tem primeru res zaskrbljujoče, je stanje duha v pravosodju, strah, razen redkih posameznikov, ki so se javno izpostavili in ob tem že vnaprej povedali, da bo zaradi tega, citiram, padalo po njih, in to zato, ker so si upali povedati resnico, so vsi ostali tiho. Ne razumem, zakaj ne bi verjeli ustavnemu sodniku, ki je vrsto let delal s kandidatom na koprskem sodišču in ki mu vest ni dovolila, da bi bil tiho. To imenovanje, če se bo zgodilo, pomeni dokončno razgradnjo pravosodnega sistema v naši državi.

Sistem, ki bi ga bilo potrebno najbolj posodobiti, v narekovaju seveda, bo deležen tepihovanja. Doživel bo krasen zadetek v sredino čela. Vendar, žal, v tem primeru žrtev ne bo sistem, ki ga je potrebno posodobiti in preformirati. V tem primeru bo, žal, žrtev pravna država.