Masleša je projekt od samega začetka

Kandidat za predsednika Vrhovnega sodišča RS je dokazljivo teptal človekove pravice. Poslanke in poslanci na današnji redni seji obravnavajo predloga ministra za pravosodje Aleša Zalarja, da se za predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije za dobo šestih let imenuje Branka Masleša, vrhovnega sodnika – svetnika na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije. V razpravi je sodeloval predsednik SDS Janez Janša.Objavljamo magnetogram, ki ni avtoriziran! JANEZ JANŠA: Hvala za besedo. Ko je bil gospod Masleša jeseni leta 1994 potrjen v stalni mandat, je bil potrjen v paketu in takrat v Državnem zboru ni bilo več kot peščica poslancev opozicije. Na moje izrecno vprašanje, jaz takrat nisem bil poslanec v Državnem zboru, ampak ko je bil potem gospod Masleša predlagan pet let kasneje za člana vrhovnega sodišča je takratni predsednik Sodnega sveta, gospod Cvetko(?)? na moje izrecno vprašanje ali je sodni svet preveril, ali je kandidat ravnal kdaj v nasprotju z 8. členom zakona o sodniški službi, hladnokrvno odgovoril, da Sodni svet tega nikoli ni preveril. Torej ne drži tisto, kar se zatrjuje, da je Sodni svet preveril, ali je kandidat kršil človekovo pravico izvolitvi v trajni mandat. Odgovor predsednika sodnega sveta imate na magnetogramu s tem v zvezi.

Leta 1999 je Državni zbor glasoval o tem ali se gospoda Maslešo imenuje za sodnike Vrhovnega sodišča. Dvotretjinska večina navzočih je glasovala proti in postopek je bil zaključen. V nasprotju z običajno prakso samo v primeru gospoda Masleše se je to zgodilo, v nobenem drugem primeru, je naslednje leto bil ponovno predlog, da se ga imenuje za člana Vrhovnega sodišča. Takrat je bil ta predlog izglasovan po burni razpravi, ko so se odprla vsa ta ista vprašanja, ko sem bral te magnetograme izpred desetih let, predlagam, da si jih preberete, človek ne more verjeti, koliko nestrpnosti in sovraštva je bilo takrat izgovorjenega proti tistim, ki smo nasprotovali njegovi izvolitvi. Rečeno je bilo, da insinuiramo, da kandidat nikoli ni podpisal nobenega zapisnika, da nikoli ni bil na nobenem ogledu in tako naprej. Nekateri, ki danes sedijo v tej dvorani, ste tudi govorili.

Zdaj se je izkazalo, čez 10 let, da je kandidat sam priznal en primer in tudi en podpis. Bilo jih je več, takrat smo jih naštevali. Samo na koprskem je bilo v 80-ih letih prejšnjega stoletja v času za katerega je podmladek Socialnih demokratov dejal, da je bil to čas velikega napredka in cvetenja človekovih pravic, ko je bilo ustreljenih približno 50 civilistov, ki so želeli čez mejo. Takrat je veljala tudi v takratni Jugoslaviji splošna deklaracija človekovih pravic, ki pravi, vsakdo ima pravico v drugih državah iskati in uživati pribežališče pred preganjanjem. Gospod Masleša je neposredno kršil to deklaracijo, bil je na ogledu, kot pravi, ni sprožil nobenega postopka, zaradi umora človeka, ki je delal nekaj, kar mu je garantirala splošna deklaracija o človekovih pravicah, ki jo je sprejela generalna skupščina Združenih narodov. Ne glede tudi na ostalo zakonodajo, ki je veljala.

Ta človek je dokazljivo sodeloval pri kršenju človekovih pravic in ta bo danes na čelu operativne sodne institucije na samem vrhu, ki je poklicana predvsem zato, da varuje človekove pravice in da razsoja v primerih, ko so te kršene. Kakšen signal je to za vse sodnike pod njim in kakšen signal je končno to za državljanke in državljane? Ampak koalicija vztraja. Kajti gospod Masleša je projekt od samega začetka. Je edini, ki je bil zavrnjen na neko sodno imenovanje, pa je koalicija vztrajala. In vztraja tudi zdaj. Skratka, padla je direktiva in projekt mora biti izveden do konca. Očitno je velik strah pred trupli, ki se odkrivajo vsak dan, še vedno po Sloveniji, pred tem, da se začne izvajati zakon o zaključku lastninjena, kjer piše, da kazniva dejanja, divje privatizacije ne zastarajo. Očitno si vladajoča koalicija želi na čelu Vrhovnega sodišča, na mestu predsednika Vrhovnega sodišča, ki podpisuje odredbe Sovi za prisluškovanje človeka, ki bo delal enako, kot pred 22-imi leti.

To so motivi in vztraja se, ne glede na to, kakšno ceno plačujemo navznoter in kakšno ceno Slovenija v smislu svojega ugleda plačuje navzven, pa tudi evropsko časopisje piše o tem, da se v slovensko pravosodje vračajo komunistični časi.