Marko Pogačnik: Kakšno strategijo namerava v bodoče sprejemati vlada glede na to, da ne vemo, kdaj bo konec epidemije v svetu?

Poslanke in poslanci so na 17. redni seji DZ postavljali vprašanja predsedniku vlade Janezu Janši. Predstavnik SDS mag. Marko Pogačnik je v svojem vprašanju med drugim povedal, da je vladi zaradi dobrih ukrepov uspelo obvladati epidemijo koronavirusa in ob tem ohraniti socialno ter gospodarsko stabilnost Slovenije. Ob nadaljnjem določanju ukrepov je opozoril, da obstajata še dve neznanki. Prva je ta, da je nihče ne ve kdaj bo konec epidemije in druga, da težko določimo natančne posledice koronakrize. Pogačnik je predsednika vlade vprašal, kakšne ukrepe in strategijo namerava ob teh neznankah v bodoče sprejemati Vlada RS in kakšna je ocena uspešnosti ter učinkovitosti sprejetih ukrepov v prvem in drugem protikorona paketu. V dopolnitvi odgovora je poslanec SDS dejal, da opozicija ustvarja navidezne afere in želi z medijsko vojno rušiti vlado v težkih trenutkih. Ob tem se je spraševal, kako se lahko vlada sploh bori proti temu.

Celotno vprašanje in odgovor predsednika vlade Janeza Janše objavljamo v nadaljevanju.

MAG. MARKO POGAČNIK: Spoštovani predsednik Vlade! Slovenija sodi med najuspešnejše države na svetu v boju z epidemijo COVID-19. Vladi Republike Slovenije je s hitrim sprejetjem premišljenih ter učinkovitih ukrepov uspelo obvladati epidemijo koronavirusa, hkrati pa ohraniti socialno in gospodarsko stabilnost Slovenije. Zaradi hitre priprave obeh protikorona zakonskih paketov smo med socialno in gospodarsko manj prizadetim državami. Prvi protikorona paket je bil namenjen predvsem ohranitvi delovnih mest in pomoči najbolj prizadetim skupinam prebivalstva, drugi protikorona paket pa predvsem zagotavljanju likvidnosti gospodarstva in zvišanju povprečnin občinam. Pripravljen je tudi tretji protikorona paket. Z njim sprejemamo dodatne ukrepe za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19. Z najpomembnejšim ukrepom iz tega zakona, to je delnim subvencioniranjem skrajšanega polnega delovnega časa, pa po mojem mnenju določamo tudi izhodno strategijo za čas po tem, ko bo epidemije COVID-19, ne samo pri nas, temveč tudi v svetu, konec. Vendar pa se pri določanju ukrepov oziroma izhodne strategije soočamo z dvema neznankama. Prva je ta, da nihče ne ve, kdaj bo epidemije v svetu konec, druga neznanka, ki je seveda povezana s prvo, pa je ta, da zaradi tega ni možno dokončno oceniti posledic te krize in na podlagi te ocene sprejeti ustreznih ukrepov oz. strategije. Kakšne ukrepe in strategijo namerava ob teh neznankah v bodoče sprejemati Vlada in kakšna je ocena uspešnosti in učinkovitosti ukrepov sprejetih v protikorona paketu 1 in v protikorona paketu 2? Hvala.

JANEZ JANŠA: Kar se tiče vašega vprašanja je tako, da ukrepi, ki jih bo Vlada sprejemala zato, da naslednje leto Slovenija ponovno raste, nastajajo. Niso bila vsa ministrstva v vladi enako obremenjena z neposrednim spopadom z epidemijo in določene priprave so bile lahko izvedene. Eden od teh rezultatov je v obliki zakona o odpravi ovir za pomembne investicije pred vami, kar je ključna zadeva za to, da spustimo tiste potenciale, ki obstajajo. Se pravi, kjer so finančne sheme, kjer so prostori, kjer so programi in kjer so trgi za izdelke, ki bi jih lahko prodajali, pa jih ne, ker nekateri projekti leta čakajo na razna dovoljenja. Zdaj, zelo pomembno je tudi to, da vidimo znake, ki prihajajo iz okolja, kamor največ izvažamo. Evropska komisija bo ta teden predstavila program za pomoč pri okrevanju evropskega gospodarstva po epidemiji. Ne bo se slučajno ta program imenoval “zeleni program”, kar pomeni, da se bo poskušalo tudi s tega mesta spodbujati določena prestrukturiranja v industrijski oz. gospodarskih panogah, ki so bila na razpotju že pred samo epidemijo. Če povem za primer, v Sloveniji mislim da več kot tisoč podjetij dela za evropsko oziroma svetovno avtomobilsko industrijo. Nekateri malo, nekateri veliko, nekateri pretežno, skratka smo zelo vpeti v to proizvodnjo. Več držav trenutno, nekatere bodo to ta teden najavile, razmišlja o subvencioniranju nakupov hibridnih ali električnih avtomobilov. To zahteva masovno prestrukturiranje v teh panogah in vlada namerava z ukrepi, ki so ji na voljo, pa tudi s tem, kar se bo dalo narediti v okviru teh evropskih programov, izrazito podpreti te reformne ukrepe za prestrukturiranje, ker je to prihodnost. In tisti, ki bo tukaj zaostal, ne bo zaostal zaradi korone, ampak zato ker teh signalov enostavno ne vidi. Ta debata je recimo zdaj zelo živahna ob nekaterih zahtevah avtomobilske industrije, zato je vlada že v tretji paket vključila tudi možnosti dodatnega kreditiranja, ugodnega kreditiranja preko SID banke, prestrukturiran v avtomobilski industriji oziroma te programe bomo v prihodnosti še razširili za vse, ki bodo izpolnjevali pogoje iz tega zelenega načrta Evropske komisije. Ključno pa je, da ustvarjamo okolje in to je, pač tukaj so problemi, ki jih ni prinesla epidemija, ampak obstajajo v Sloveniji že dolgo, kjer je podjetništvo zaželeno, kjer se podjetnikom ne grozi, kjer se jih ne imenuje za izkoriščevalce, ampak kjer se ve, da denar ne raste na drevesu, da ga je potrebno ustvariti in da vsak, ki je podjetnik, ki skuša zagotoviti, da neki programi shodijo, zaposluje nove ljudi, prispeva k družbeni blaginji. In zato da odpravimo te ovire, je vlada ustanovila strateški svet za debirokratizacijo Računamo, da bomo število ovir, ki dušijo še posebej male podjetnike v Sloveniji, bistveno zmanjšali že do konca tega leta. Računamo, da bo na ta način veliko tega, kar je potencial – ljudje ne vedo ali bi začeli te programe v Sloveniji ali bi iskali kakšno boljše okolje – tisto kar bo odločilo, da se ostane doma.

MAG. MARKO POGAČNIK: Spoštovani predsednik Vlade, hvala za odgovor. Zato, da Slovenija ohrani položaj države, ki je najuspešnejša v boju z epidemijo Covid-19 v Evropi in zato, da lahko Slovenija stopi po poti hitrega gospodarskega okrevanja, je po mojem prepričanju poleg čiste epidemiološke slike treba ohraniti tudi ugled Slovenije. Vendar pa se ugled Slovenije ruši s strani številnih deležnikov. Od opozicije, ki z umetno ustvarjeno afero nabave zaščitnih mask brutalno obračunava z vlado in jo ruši v enem od najtežjih časov za Slovenijo, preko nekaterih medijev, ki z lažnimi novicami, kot je bila ta, da upokojenci ne bodo dobili turističnih vavčerjev, zavajajo in vznemirijo slovensko javnost, do demonstracij skrajnih levičarskih skupin, s katerimi se ogroža javno zdravje in katere vodijo in usmerjajo k skrajni levičarski politiki. Kako se lahko Vlada na to odzove?

JANEZ JANŠA: V svetu vseeno, ne glede na vse to, kar ste navedli, najbolj odmevajo realne stvari. Zdaj, ko je Vlada prejšnji teden na podlagi epidemiološke slike ugotovila, da lahko s koncem tega meseca, če se ta slika v tem času ne poslabša, razglasimo formalno konec epidemije, ker imamo na dan nekaj primerov ali pa nič primerov novih okužb je – ne ta novica – ampak podatki o tem, kje je Slovenija, kakšno sliko smo imeli zadnjih 14 dni in v primerjavi z drugimi državami, obšla svetovne medije. Prejšnji vikend je bilo 24 tisoč objav, kolikor se je dalo ugotoviti z brskalniki, s to novico. Ni pisalo, da Slovenija misli, da je konec epidemije, ampak so bile predstavljene številke, ki to dejansko dokazujejo. In moram reči, da nihče ni podvomil v slovensko stroko, da tukaj ne navaja pravih številk. In zaradi tega je bilo seveda ogromno omemb Slovenije v pozitivnem smislu, kar samo po sebi prispeva k temu, da se bodo tudi tujci, ko bodo za to nastali pogoji, vračali ali pa obiskovali naše turistične destinacije in seveda to ni nepomemben dejavnik pri odločitvi tistih, ki v tem trenutku iščejo nove lokacije za preselitev proizvodnje, in to ne samo medicinske ali pa zaščitne opreme, ampak številnih drugih kritičnih artiklov iz Azije v Ameriko ali v Evropo. Jaz mislim, da ni denarja, ki bi ga lahko dali katerikoli svetovni piar agenciji za tako dobro sliko v državi, kot jo je ustvaril naš uspeh v boju z epidemijo. Prišle so številne čestitke od drugod. Mogoče je to celo preveč vplivalo na nekatere pri nas, ki mislijo, da je zdaj že vsake nevarnosti konec in da previdnost za naprej ni potrebna. Tudi iz številnih strokovnih krogov iz drugih držav se obračajo na nas z vprašanji in primerjajo, kateri so bili tisti ukrepi, ki so omogočili, da je Slovenija brez tega, da bi razglasila izredno stanje, vojno stanje, policijsko uro, kot so delali drugi, prišla do takšne slike. Enotna ugotovitev je, da sta dva razloga za takšno stanje. Prvi je ta, da smo se pravočasno odločili za pravilen nadzor širjenja okužb, čeprav smo bili zato kritizirani takrat. Drugi razlog pa je v tem, da so bili ukrepi sprejeti pravočasno in da so jih ljudje upoštevali.

Foto: Državni zbor RS – Matija Sušnik