Marinič vodi državnozborsko komisijo pregledno in zakonito

Odgovor na vaš poziv k predlaganju kandidata za novega predsednika komisije Državnega zbora Republike Slovenije po Zakonu o preprečevanju korupcije. Zadeva:
Odgovor na vaš poziv k predlaganju kandidata za novega predsednika komisije Državnega zbora Republike Slovenije po Zakonu o preprečevanju korupcije.

Vsebina:
Spoštovani gospod Kontič,

Vam in vaši poslanski skupini, ki jo vodite, sporočam, da državnemu zboru v najkrajšem času ne bomo predlagali novega kandidata ali kandidatke za vodenje Komisije Državnega zbora po Zakonu o preprečevanju korupcije. V svojem pismu, ki ste mi ga  poslali 21.10.2009, niste navedli niti enega dokaza ali dejstva, ki bi podkrepil vašo zahtevo.

Sicer pa vaše pismo lahko razdelim na dva dela. Prvi del se nanaša na delo gospoda Mariniča kot  predsednika komisije, ki nadzira delo t.i. »Kosove« komisije in drugi del na njegove osebne zadeve. 

Naj najprej analiziram prvi del.

Tu ste navedli, »da predsednik omenjene komisije in član Vaše poslanske skupine (op.p. SDS), g. Branko Marinič, ne opravlja svoje funkcije v skladu s pravili in načeli Zakona o preprečevanju korupcije ter s svojimi dejanji nikakor ne vzbuja zaupanja javnosti v delo omenjene komisije«. Vendar za to trditev niste navedli niti enega dokaza. Ker zelo resno in sistematično spremljam delo naših  poslancev  v delovnih telesih, vam sporočam, da gospod Marinič kot predsednik te nadzorne komisije pri vodenju te komisije ni storil ničesar, kar bi bilo v neskladju s poslovnikom ali zakonom. Vaše mnenje v aktih nima podlage in ne drži. Tudi sami mi v pismu niste napisali niti enega dokaza ali namiga, ki bi utemeljeval vašo trditev.

Tudi vaša zapisana trditev, da »nasprotno, z nenehnimi političnimi pritiski zoper delovanje Komisije za preprečevanje korupcije (op. p. t.i. »Kosove« komisije) in poskusi poseganja v njene pristojnosti odločanja, dodatno blati že tako okrnjen ugled državnega zbora«, ne drži. Resnica je ravno nasprotna. Ravno komisija za preprečevanje korupcije (t.i. Kosova komisija) je bila edini organ v Republiki Sloveniji brez ustreznega in sistematičnega nadzora.

Zapisali ste, da »po našem prepričanju bi predsednik Komisije Državnega zbora Republike Slovenije po Zakonu o preprečevanje korupcije s svojimi ravnanji v javnosti moral predstavljati zgled transparentnega in nepristranskega delovanja javnega funkcionarja, vrednega zaupanja«. S tem se strinjamo tudi v PS SDS in dodajamo, da gospod Marinič to komisijo tudi vodi transparentno in nepristransko.

Zapisali ste tudi: »namesto tega pa smo priča nenehnemu zlorabljanju funkcije predsednika državnozborske komisije v politične namene ter obračunavanju s Komisijo za preprečevanje korupcije (op. p. t.i. »Kosovo« komisijo) ter njenim predsednikom, ki v skladu z zakonsko podlago opravlja svoje poslanstvo. V poslanski skupini Socialnih demokratov smo zaskrbljeni zlasti nad dejstvom, da se je predsednik odločil, v nasprotju z zakonom, poseči v pristojnosti Komisije za preprečevanje korupcije (op. p. t.i. »Kosove« komisije) ter vzpostaviti politično kontrolo nad njenimi vsebinskimi odločitvami.«

Ta trditev pa sploh ne drži. Predsednik komisije gospod Marinič je javnosti vedno predstavil le tiste sklepe te državnozborske komisije, ki so bili sprejeti z ustrezno večino. Zakon določa, da je sklep komisije sprejet, če je zanj glasovalo vsaj pet od sedmih članov komisije. Torej je za sklep moral glasovati vsaj en koalicijski poslanec. Do sedaj niste predložili še nobenega dokazila, da je gospod Marinič ravnal drugače oziroma v nasprotju z zakonom.

Tudi sprememba poslovnika o delu te komisije je bila podprta z vsaj petimi glasovi od sedmih, torej tudi s podporo koalicije, sicer ne bi bila sprejeta in tudi ne objavljena v Uradnem listu.

Če ne veste, nezadovoljni predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (t.i. »Kosove komisije«) gospod Kos, je zahteval celo presojo sprememb poslovnika državnozborske komisije na Ustavnem sodišču, ki pa je njegovo zahtevo zavrglo. Torej spremembe poslovnika veljajo in »Kosova protikorupcijska komisija« je  dolžna dopolniti letno poročilo za leto 2008 z manjkajočimi podatki o aferi Patria, o premoženjskem poročilu ministra Golobiča in še čim, o čemer v poročilu »Kosove protikorupcijske komisije« sploh ni podatkov, ali pa so po mnenju krepke večine v državnozborski komisiji nezadostni. Gospod Kos niti ne bi smel imeti nobenih zadržkov, da bi svoja poročila dopolnil skladno z zahtevami svojih nadzornikov. Ni pa nobenih utemeljenih razlogov, da kljub odločitvi Ustavnega sodišča, to zavrača.

Celo več. Koalicija, ki ima realno moč, bi morala napeti vse sile, da bi g. Kos poročilo dopolnil. Če pa bi koalicija res želela ravnati odgovorno, pa bi morala že zdavnaj predlagati njegovo zamenjavo.

Vendar pa gre v tem insceniranem napadu na poslanca, gospoda Mariniča, izključno za obrambo g. Kosa, g. Golobiča, g. Jankoviča in drugih pridobitnikov tranzicije in za ščitenje tistih, ki so v času po osamosvojitvi sprožali številne namišljene afere ter oblatili in v veliki večini primerov po krivem uničili kariere mnogih ničesar krivih politikov iz časa osamosvojitve.

Žal s takim ravnanjem vaša poslanska skupina in domžalski kartel dokazujeta, da ste za obrambo privilegijev pripravljeni storiti marsikaj, tudi po krivem obdolžiti svoje politične tekmece.

Spoštovani kolega Kontič,

za tekmo v odličnosti je potrebno upoštevati in uveljavljati povsem druga načela in pravila in drugačne paradigme.

Pa še nekaj o izobraževanju in položnicah gospoda Mariniča.

Obe »aferi« sta izbruhnili z nekajletno zamudo. O »težavah« z nemščino po skoraj petih letih, o »težavah« s plačili storitev pa po treh. Oboje je več kot zanimivo.

Mariničeva profesorica nemščine je kar naenkrat po nekaj letih ugotovila, da naj bi namesto gospoda Mariniča izpit iz nemščine opravljal nekdo drug. Kdo bi to bil, se ne ve.

Prav tako direktor podjetja Imovina d.o.o. še ni pojasnil, kako je mogoče, da je potreboval tri leta, da je sprožil postopek izterjave za storitve, za katere gospod Marinič (tako trdi) ni prejel položnic. Pa je o gospodu Mariniču marsikateri podatek možno dobiti na spletni strani državnega zbora.

Prav tako taisti direktor še ni pojasnil, zakaj je potreboval 4 (štiri) mesece, da je na pisno zahtevo gospoda Mariniča poslal specifikacijo računov za opravljene storitve – tistih računov, za katere ga terja.

Morda pa se bo v nadaljevanju zgodbe le pokazalo, kdo so družabniki tega podjetja in kdo glavni poslovni partnerji. Ne bi bil presenečen, če bi kje naleteli na nedotakljivo tranzicijsko zaledje.  

Se pa strinjam, da je potrebno tisto, kar je nesporno, plačati.

To velja tudi za g. Draga Kosa, g. Gregorja Golobiča, g. Zorana Jankoviča in druge tranzicijske zmagovalce.