Marijan Pojbič: "Vlada s svojimi ukrepi dodatno obremenjuje gospodarstvo."
ponedeljek, 18. 5. 2015Katere od naštetih zahtev, ki jih je pripravilo slovensko obrtništvo in podjetništvo, bo Vlada Republike Slovenije izvedla in kdaj? Poslanke in poslanci so na današnji redni seji postavljali vprašanja ministrom in ministricam. Poslanec SDS Marijan Pojbič je postavil vprašanje ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravku Počivavšku. Glede na odsotnost ministra je poslanec uvodoma opredelil tudi, na kakšen način želi prejeti odgovor. MARIJAN POJBIČ: Hvala lepa, spoštovani gospod podpredsednik. Čisto uvodoma bom povedal, da pričakujem ustni odgovor na naslednji seji Državnega zbora. Na začetku februarja 2015 je bil med socialnimi partnerji podpisan socialni sporazum v katerem se je vlada zavezala, da ne bo dodatno obremenjevala gospodarstva. Vendar pa se vlada dogovorov ne drži oziroma jih izvaja le deloma. Primer tega je napovedana uvedba davčnih blagajn, s katero se bo dodatno obremenilo gospodarstvo, predvsem obrtnike in male podjetnike. Namesto dodatnih obremenitev gospodarstva, bi morala vlada izvajati predloge za boljše poslovno okolje, ki prihajajo iz gospodarstva. Prav tako je en največjih problemov, ki obremenjuje gospodarstvo prevelika množica predpisov in pravil, ki se nenehno spreminjajo in s katerimi se gospodarstvu nalagajo nove in višje obveznosti.Prav tako gospodarstvo znova in znova opozarja, da je treba znižati stroške dela, ki so bistveno preveliki, saj tudi zaradi tega slovensko gospodarstvo težko konkurira ali pa je popolnoma nekonkurenčno v evropskih in svetovnih, torej v evropskem in svetovnem gospodarskem prostoru.
Če primerjamo slovenske dohodninske razrede z dohodninskimi lestvicami primerljivih držav, lahko ugotovimo, da slovenski davčni zavezanci s sorazmerno nizkimi dohodki, v primerjavi z njihovimi italijanskimi, avstrijskimi, nemškimi, poljskimi, češkimi in latvijskimi kolegi prehitro zapadejo v visoko progresivno stopnjo dohodninske obdavčitve. Zaradi tega so stroški dela neprimerljivo višji, v primerjavi z državami s katerimi Slovenija konkurira na svetovnem trgu. Njihove neto plače pa so sorazmerno nizke, opozarjajo v Obrtno podjetniški zbornici Slovenije.Tako je Obrtno podjetniška zbornica Slovenije med drugim izpostavila naj zahtev slovenske obrti in podjetništva, in sicer: drugačna umestitev davčnih blagajn, drugačna ureditev povračila škode delodajalcev v primeru nesreče pri delu (regresni zahtevki), ustrezna obdavčitev nepremičnin z davkom na nepremičnine, razbremenitev stroškov dela, znižati stroške omrežnin, spremeniti Zakon o delovnih razmerjih, učinkovita izvršba in urejena insolvenčna zakonodaja za boljšo plačilno disciplino, celovita prenova sistema javnega naročanja, učinkovito črpanje evropskih sredstev in dostop do virov financiranja, in še učinkovitejši sistem poklicnega izobraževanja v povezavi s premišljeno deregulacijo poklicev.Zato sprašujem: Katere od zgoraj naštetih zahtev, ki jih je pripravilo slovensko obrtništvo in podjetništvo, bo Vlada Republike Slovenije izvedla in kdaj? Hvala lepa.
Če primerjamo slovenske dohodninske razrede z dohodninskimi lestvicami primerljivih držav, lahko ugotovimo, da slovenski davčni zavezanci s sorazmerno nizkimi dohodki, v primerjavi z njihovimi italijanskimi, avstrijskimi, nemškimi, poljskimi, češkimi in latvijskimi kolegi prehitro zapadejo v visoko progresivno stopnjo dohodninske obdavčitve. Zaradi tega so stroški dela neprimerljivo višji, v primerjavi z državami s katerimi Slovenija konkurira na svetovnem trgu. Njihove neto plače pa so sorazmerno nizke, opozarjajo v Obrtno podjetniški zbornici Slovenije.Tako je Obrtno podjetniška zbornica Slovenije med drugim izpostavila naj zahtev slovenske obrti in podjetništva, in sicer: drugačna umestitev davčnih blagajn, drugačna ureditev povračila škode delodajalcev v primeru nesreče pri delu (regresni zahtevki), ustrezna obdavčitev nepremičnin z davkom na nepremičnine, razbremenitev stroškov dela, znižati stroške omrežnin, spremeniti Zakon o delovnih razmerjih, učinkovita izvršba in urejena insolvenčna zakonodaja za boljšo plačilno disciplino, celovita prenova sistema javnega naročanja, učinkovito črpanje evropskih sredstev in dostop do virov financiranja, in še učinkovitejši sistem poklicnega izobraževanja v povezavi s premišljeno deregulacijo poklicev.Zato sprašujem: Katere od zgoraj naštetih zahtev, ki jih je pripravilo slovensko obrtništvo in podjetništvo, bo Vlada Republike Slovenije izvedla in kdaj? Hvala lepa.