Marijan Pojbič: V SDS se zavzemamo za ohranitev definicije tradicionalne družine

Na današnjem nadaljevanju marčevske seje poslanci in poslanke obravnavajo predlog družinskega zakonika, ki ga je v Državni zbor RS poslala Vlada RS. Stališče poslanske skupine SDS je predstavil poslanec Marijan Pojbič.

Celoten magnetogram, ki ni avtoriziran, objavljamo v nadaljevanju.

Hvala, spoštovani gospod podpredsednik. Te dni mineva ravno pet let od referenduma, na katerem smo državljanke in državljani zavrnili prvotni predlog družinskega zakonika, predvsem zaradi ideoloških razlogov, pri katerih sta vztrajala takratni minister dr. Svetlik in sekretarka dr. Anja Kopač Mrak, čeprav je imel takratni družinski zakonik nekaj dobrih in nujno potrebnih rešitev. Družinska razmerja so bila torej talec vsiljevanja ideoloških rešitev, ki jih javnost ne odobrava. Presenečeni in razočarani v Slovenski demokratski stranki ugotavljamo, da je tudi pri sedanjem predlogu družinskega zakonika enako, predvsem pa smo razočarani nad tem, da so morala miniti štiri leta pod ministrovanjem dr. Anje Kopač Mrak po referendumskem moratoriju, da je uspela predlagati družinski zakonik, ki ima ponovno nekaj dobrih rešitev, ki bi bile lahko sprejete bistveno prej, in sicer že v letu 2013, pa zaradi neaktivnosti ministrice na tem področju niso bile.

V poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo v zakonodajnem postopku predlagali vrsto amandmajev, ki so bili v veliki večini zavrnjeni. Uspeli pa smo doseči vsaj, da je izmed dveh predlaganih definicij družine koalicija sprejela tisto, ki bo preprečil izbris statusa družine okoli 200 tisoč življenjskim skupnostim. Gre za definicijo družine, ki jo je tako kot pri prvem družinskem zakoniku tudi tokrat zagovarjala ministrica Anja Kopač Mrak. Še vedno pa poleg te rešitve predlagamo, da se ohrani definicija tradicionalne družine, mame in očeta ter otrok, pri tem da se jasno določi pomen ostalih oblik družin, kot so enostarševske družine, predvsem pa tudi, da se opredeli začasno-nadomestne družine z otroki v rejništvu, da se otroka v rejništvu ne bi več označevalo s slabšalno oznako »rejenec«.

Ne glede na to, da je koalicija vsaj delno prisluhnila našim amandmajev, družinskega zakonika ne moremo podpreti, saj še vedno ne sledi volji državljank in državljanov, ki so jo kar dvakrat izrazili na referendumu. Prvič, spreminja se definicija družine, pri čemer se povsem zanemari posebno vlogo tradicionalne družine kot temeljne družbene skupnosti.

Drugič, družinski zakonik bo še vedno omogočal, da bodo v okviru obveznega izobraževanja lahko otrokom vsiljevali teorijo spola oziroma teorije, da si spol in spolno usmerjenost izberejo sami. V zvezi s tem smo predlagali amandma, ki bi v šolskem sistemu prepovedal kakršnokoli vplivanje na otrokove osebne okoliščine brez soglasja staršev.

Pod tretjič, družinski zakonik bo omogočal financiranje tistih posameznikov in organizacij na področju družinske politike, ki ne bodo spoštovali očetovstva in materinstva, ki sta z ustavo v 53. členu posebej varovani vrednoti.

Četrtič, družinski zakonik povsem jasno določa možnosti posvojitev otrok v istospolni skupnosti, omogoča dvostopenjsko posvojitev otrok v istospolne skupnosti. 215. člen omogoča posvojitev s strani ene osebe, hkrati pa 230. člen omogoča vložitev predloga za posvojitev otroka zakonca s katerim je istospolni partner po zakonu o partnerski zvezi izenačen v pravnih posledicah in s tem omogoča posvojitev tudi otroka istospolnega partnerja, ki ga je pred tem posvojil kot ena oseba. Zakon o partnerski zvezi namreč izključuje posvojitve istospolnih parov, izrecno samo takrat, ko istospolna partnerja skupaj posvojita otroka ne pa, če ga posvojita vsak posebej v dveh korakih.

Petič. Stari starši še vedno ne bodo mogli posvojiti svojih vnukov, čeprav jim bo lahko dodeljena starševska skrb. Tako imenovano v zakonu absurdno rešitev po kateri bodo lahko stari starši posvajali tuje vnuke, ne bodo pa mogli posvojiti svojih, posvojen pa bo lahko s strani ene osebe ali pa v istospolno skupnost.

Šestič. Posvojitev, o katerih odloča država, še vedno ni določena kot pravica otroka, da je posvojen v skupnosti ženske in moškega, torej v skupnosti, ki jo je z rojstvom pridobil in kasneje izgubil.

V zvezi s temi rešitvami, s katerimi se ne strinjamo, smo predlagali amandmaje. Takšnemu zakoniku, kot je sedaj pred nami, odločno nasprotujemo, saj očitno nasprotuje volji ljudstva, ki je bila kar dvakrat izražena na referendumu. Sprejetje zakonika v takšni obliki pa bo pomenilo tudi posmeh materinskemu dnevu, ki je pred nami in v posmeh volji državljank in državljanov, ki so takšne rešitve zavrnili pred petimi leti, točno na materinski dan.