Marijan Pojbič: “Predlagamo, da se odpravi vračilo socialnih pomoči iz premoženja zapustnika, ki je bil socialno ogrožen.”

Vsakršno vračanje socialnih pomoči ali prepoved razpolaganja s premoženjem, smatramo kot nesorazmeren poseg. Poslanke in poslanci na današnji redni seji obravnavajo predlog novele zakona o socialno varstvenih prejemkih. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila skupina 21 poslank in poslancev s prvopodpisanim Jožetom Tankom.  Predlog novele zakona je na seji podrobneje obrazložil poslanec SDS Marijan Pojbič. MARJAN POJBIČ: Z zakonom predlagamo, da se opravi prepoved razpolaganja z nepremičnino in obremenitvami le te za tiste, ki prejemajo socialno varstvene pomoči izmed katerih sta najbolj številčni denarna socialna pomoč in pa varstveni dodatek. Prav tako predlagamo, da se odpravi vračilo socialnih pomoči iz premoženja zapustnika, ki je bil socialno ogrožen. Le tako lahko dosežemo, da je socialna pomoč vredna svojega imena in ustreza načelu socialne države ter ni le brezobrestni kredit, ki ga država posodi socialno ogroženim ter se na to poplača iz njihovega skromnega premoženja. Tako bi Republika Slovenija sledila državam Evropske unije, ki imajo eno najnižjih stopenj revščine kot so Finska, Švedska, Švica, Belgija ter tudi ostale, na primer Italija in pa Španija. Vračilo socialnih prejemkov iz zapustnikovega premoženja je bilo v Sloveniji uzakonjeno že leta 1977, torej v času prejšnjega režima, ki se je samo deklariral za socialen in pravičen v resnici pa je bil daleč od tega. Ob nastopu dedovanja upravičencev v zadnjih leti pa so razsežnosti te nepravične določbe postale očitne.V letu 2010 je bila pod ministrom Svetlikom sprejeta nova socialna zakonodaja, ki se je začela uporabljati januarja 2012 in je vračilo socialnih pomoči zavarovala s tem, da je država prepovedala prejemnikom, da razpolagajo s svojim nepremičnim premoženjem v kolikor ga imajo. Hkrati pa je ta zakonodaja izbrisala državne pokojnine ter varstveni dodatek, ki je namenjen starejšim in nezmožnim za delo, opredelila kot socialni transfer kar je pomenilo, da ga je potrebno po smrti zapustnika vračati iz premoženja zapustnika. Zakonodaja, ki je bila sprejeta pod ministrom Svetlikom je pomenila napad na podeželje, poslabšanje položaja najbolj socialno ogroženih in starejših oseb ter s tem tudi upokojencev z najnižjimi pokojninami. Čeprav je bilo ob zakonodaji s strani takratne koalicije veliko govora o tem, da gre za pravično zakonodajo, ki bo izboljšala položaj socialno ogroženih, danes podatki kažejo, da se tveganje za stopnjo revščine od sprejema te zakonodaje še povečuje. Število varstvenih dodatkov, ki so namenjeni starejšim socialno ogroženim pa se je zaradi rešitve v Svetlikovi zakonodaji v tem času znižalo za 78 %. V času druge Janševe vlade leta 2012 te zakonodaje ni bilo mogoče spremeniti, ker so se izvajale analize o vplivu te zakonodaje na socialnih položajih upravičencev. Ko pa so bile analize narejene pa je vlada izgubila mandat zaradi nezakonitega poročila KPK in s tem tudi možnost predlagati ustrezne rešitve ob večinski podpori.Predlagatelji zakona se zavedamo, da sedanje rešitve niso nujno protiustavne, saj je Ustavno sodišče obrazložilo, da vračilo socialnih pomoči, tako zasleduje tudi cilj, da jih ne prejemajo tisti, ki do njih niso upravičeni. Vendar se je potrebno zavedati, da je do te odločitve prišlo še v času, ko nova socialna zakonodaja ni bila sprejeta in še ni določala temeljite preverbe socialnega položaja vsakega posameznika, upravičenca preko podatkov in danes lahko dostopnih evidenc. Tako je le na državno odgovornost, da lahko preveri ali posameznik ves čas prejema socialnih pomoči, ustreza kriterijem socialne ogroženosti. Vsakršno vračanje socialnih pomoči ali prepoved razpolaganja s premoženjem, smatramo kot nesorazmeren poseg za opravičevanja podeljevanja kredita države socialno ogroženim, ki ga morajo vrniti, namesto, da bi jim bila dodeljena socialna pomoč, kot jo poznajo v drugih evropskih državah. S tem predlogom zakona želimo doseči, da se uredi to problematiko v sodelovanju z vsemi poslanskimi skupinami, predvsem SMC, Desusom, SD, ki so se v koalicijski pogodbi zavezali k reševanju te problematike in svojih izjavah ter stališčih neprestano poudarjajo pomen socialne pravičnosti, predvsem ko gre za upokojence in ostale najbolj ogrožene družbene skupine.Spoštovane poslanke in poslanci.Sedaj imate možnost, da pri reševanju tega socialnega vprašanja preidete od besed k dejanjem in tako v najkrajšem možnem času sprejmete. Predlog zakona je pripravljen tako, da se ga v zakonodajnem postopku spremeni ali pa dopolni s kompromisnimi predlogi. V primeru, da bo zakon zavrnjen že v prvem branju, pa je to dodaten pokazatelj, da večina v tej sestavi Državnega zbora Republike Slovenije, eno govori tudi na področju socialnega varstva in na škodo najšibkejših.