Marijan Pojbič: Namesto davčnih blagajn bi morali uvesti pavšalno obdavčitev.
ponedeljek, 6. 4. 2015Uvedba davčnih blagajn ponovno razburja podjetnike in obrtnike, ki vključno z Obrtno-podjetniško zbornico zatrjujejo, da takšna rešitev ne bo zajezila sive ekonomije. Če želimo to doseči, je treba znižati davčne stopnje, odpraviti ovire pri davčni administraciji, dvigniti davčno moralo in uvesti davčne spodbude. Dejstvo je, da bi bilo treba najprej pridobiti ustrezne podatke o učinkih uvedbe davčnih blagajn v državah, ki jih jemljejo za zgled v tem primeru.Dejstvo je tudi, da uvedba davčnih blagajn tudi po mnenju obrtne zbornice Slovenije nima pomembnega vpliva na zmanjšanje sive ekonomije, kar kaže 10-letno povprečje obsega sive ekonomije v državah Evropske unije z uvedbami davčnih blagajn, kjer se te gibljejo od 25 pa vse do 40 % bruto družbenega proizvoda. Posebej je pomembno poudariti, da je na primer v Nemčiji, Švici, Avstriji, kjer nimajo davčnih blagajn, stopnja sive ekonomije med najnižjimi v Evropi. Zato sem prepričan, da je bil dovolj učinkovit ukrep proti sivi ekonomiji uveden že z uvedbo virtualnih blagajn leta 2013.Iz teh dejstev jasno izhaja, da uvedba davčnih blagajn ni potrebna in bo po nepotrebnem ponovno dodatno finančno obremenjevala podjetnike in obrtnike poleg že tako ali tako previsokih dajatev, ki jih ti morajo plačevati za delovanje državnega in javnega sektorja.Sem popolnoma prepričan, da bi namesto davčnih blagajn morali dodelati sistem, ki v sosednji Avstriji odlično funkcionira in je tudi preverjen – torej govorim o pavšalni obdavčitvi –, ki prinaša več denarja v državno blagajno, hkrati pa omogoča več zaposlitev in manjšo administrativno obremenitev malih in srednjih podjetnikov in obrtnikov. Očitno pa v naši državi delamo ravno nasprotno; namesto da bi državo pocenili, z novimi in novimi ukrepi dodatno obremenjujemo gospodarstvo in tako krepimo moč države in njenih uradnikov.Zato sprašujem:
Ali ste na ministrstvu preigrali tudi drugačne rešitve, kot je na primer pavšalna obdavčitev?
Ali ste se za uvedbo davčnih blagajn odločili na podlagi podatkov, zbranih s strani tistih držav, ki imajo uvedene davčne blagajne?
Sprašujem:
Če boste uvedli davčne blagajne, kdo bo nosil stroške, ki bodo nastali z uvedbo le-teh?
Prosim za odgovor.
DR. DUŠAN MRAMOR: Spoštovani gospod poslanec, v skladu s koalicijskim sporazumom o sodelovanju v Vladi Republike Slovenije za to mandatno obdobje je uvedba davčnih blagajn eden izmed prioritetnih projektov koalicije. Tako je v okviru cilja zajezitve sive ekonomije predvidena uvedba davčnih blagajn za vse subjekte, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, s čimer bo dosežena širitev davčne osnove zaradi zajetja celotnega prometa posameznega subjekta.
Ministrstvo za finance se zaveda, da je uvedba davčnih blagajn le eden izmed ukrepov, ki bodo prispevali k zasledovanju cilja zajezitve sive ekonomije, ter da zgolj z uvedbo davčnih blagajn ta cilj ne bo mogoče doseči. V ta namen se vzporedno s pripravo zakonskih podlag za uvedbo davčnih blagajn oziroma natančneje uvedbo sistema posredovanja računov Finančni upravi Republike Slovenije z namenom registracije še pred njihovo izdajo. Pripravljajo se oziroma že odvijajo tudi dodatne aktivnosti, ki predstavljajo celovit nabor ukrepov z namenom zajezitve sive ekonomije, vzporedno s pripravo predloga zakona pa bo Ministrstvo za finance pripravilo tudi dodatne ukrepe in spodbude za zavezance z namenom spodbujanja izdajanja računov. S strani FURS se sicer že izvaja okrepljen nadzor za obvladovanje tveganj pri gotovinskem poslovanju, kot ste že omenili, ter okrepljen nadzor na področju preprečevanja dela in zaposlovanje na črno. Prav tako pa se izvajajo tudi aktivnosti z namenom ozaveščanja zavezancev in dviga splošne kulture prostovoljnega izpolnjevanja davčnih obveznosti in posledično pravičnejše porazdelitve davčnih bremen med vse davčne zavezance. V ta name se na primer izvajajo aktivnosti ozaveščanja mladih o pomenu davka in njihovega plačevanja.
Pri sprejemanju odločitve o uvedbi davčnih blagajn so bile upoštevane tudi izkušnje držav, ki so davčne blagajne že uvedle. Davčna blagajna je namreč že uvedla vrste držav članic EU, kot na primer Belgija, Bolgarija, Ciper, Grčija, Hrvaška, Italija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Portugalska in Romunija. Prav tako pa sta uvedbo davčnih blagajn napovedale tudi Avstrija in Češka. V preteklih obdobjih se v okviru iskanja ukrepov na področju obvladovanja sive ekonomije v letu 2012 uvedla tako imenovana pavšalna obdavčitev, in sicer ob pripravi nadgradnje sistema normiranih odhodkov pri obdavčitvi dejavnosti oziroma uvedba tega sistema tudi za pravne osebe. Ukrepa uvedbe davčnih blagajn in ukrepa pavšalne obdavčitve v danih razmerah ni primerno obravnavati kot alternativna ukrepa, saj sta usmerjena v različne pojave sive ekonomije. Pavšalna obdavčitev je usmerjena predvsem v cilj administrativne poenostavitve ter povečanja pravne varnosti in s tem manjšanje obsega dela in zaposlovanja na črno, medtem ko je ukrep davčnih blagajn usmerjen predvsem v neustrezno izkazovanje oziroma evidentiranje poslovnih dogodkov in s tem ustreznega izkazovanja prihodkov in odhodkov oziroma prometa.
V skladu z davčnimi predpisi – to glede zniževanja davčne osnove oziroma nošenja stroškov uvedbe davčnih blagajn – pa se v skladu z davčnimi predpisi ti stroški nakupa davčnih blagajn, ureditve dostopa do interneta in tako naprej priznavajo kot davčno priznani odhodki, ki znižujejo davčno osnovo. Pri nakupa računalniške opreme lahko zavezanec v letu nakupa uveljavi amortizacijsko stopnjo 50 %, poleg tega lahko zavezanci v skladu z že veljavno zakonodajo uveljavijo davčno olajšavo za investicijo davčne blagajne. V skladu s 55. a členom Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb lahko zavezanec uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 40 % investiranega zneska v opremo in v neopredmetena sredstva, vendar največ v višini davčne osnove. Na podlagi 66. a člena Zakona o dohodnini lahko zavezanec uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 40 % investiranega zneska v opremo in v neopredmetena dolgoročna sredstva v davčnem letu vlaganja. Poleg tega dodatno preučujemo tudi možnost določene finančne razbremenitve nakupa davčne blagajne za zavezance v obliki znižanja obveznosti plačila davka v letu uvedbe blagajn v določenem fiksnem znesku. Vsi ti ukrepi naj bi olajšali ta prehod.
MARIJAN POJBIČ (PS SDS): Hvala lepa, spoštovani gospod minister, za ta odgovor, vendar moram povedati, da z njim nisem nikakor zadovoljen, ne glede na to, da ste kar zelo dodobra povedali to, kar sem v nekem delu pričakoval, ne pa želel.
Mislim, da podjetniki in obrtniki, ko so sedaj poslušali vaš odgovor, nikakor ne morejo biti zadovoljni. Izhajam tudi iz enega razloga, če se spomnite oziroma se zelo dobro spomnite, da je bil nedavno podpisan socialni sporazum med Vlado in socialnimi partnerji za obdobje 2015–2016, ki vsebuje zavezo Vlade, da ne bo dodatno obremenjevala gospodarstva. Uvedba davčnih blagajn gre v nasprotno smer in je kršitev sporazuma, saj bodo blagajne dodatno obremenile gospodarstvo. Spoštovani gospod minister, enostavno ne razumem, kako lahko Vlada nek dokument podpiše pred mesecem dni, potem pa v nekem naslednjem koraku že v nekaj minutah spremeni svoje mnenje in naredi pač to, kar se bo z, uvedbo teh davčnih blagajn storilo. To pomeni dodatno obremenitev gospodarstva. Mislim, če ste podpisali sporazum, bi se morali tega sporazuma tudi držati, sicer postajate nekredibilni.
V resnici imam zadnje čase stalno bolj občutek, da ta vlada govori eno, dela pa drugo, in to je tisto, kar me strašansko moti. Vsi sporazumi, vsi dokumenti, ki so podpisani s strani te vlade, se ne izvajajo in se ne držijo. Vlada se ne drži tega, kar podpiše. Mislim, da je to skrajno neodgovorno.
Zato, gospod minister, v vašem odgovoru pričakujem, da boste povedali med drugim tudi to, da če se je že Vlada za uvedbo davčne blagajne odločila, bo nosila tudi stroške. Ne samo da so mogoče določene olajšave in tako naprej – to, kar sem poslušal –, ampak naj nosi tudi stroške, če se je že za takšno odločitev odločila.
DR. DUŠAN MRAMOR: Hvala lepa za to dodatno vprašanje.
Bom zelo jasno povedal, da znotraj dogovorov o socialnem sporazumu sta bila dva zakona na davčnem področju, to se pravi uvajanje davčnih blagajn in Zakon o nepremičninah, ves čas obravnavana in sta bila na mizi. V zvezi s tema dvema spremembama je bilo tudi mnenje, da sta ti dve spremembi še sprejemljivi, pri davku na nepremičnine v smislu, da se tisti, ki plačujejo sedaj nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in še ostale premoženjske davke, da se bodo plačevali enako, in pri davčnih blagajnah, da bodo uvedene na način, da bodo kar najmanj bremenile tiste, ki so zavezanci za imeti te davčne blagajne. S tega vidika vse te razbremenitve, ki sem jih navedel in ki že veljajo in so veljale seveda pri uvedbi teh, bi rekel, virtualnih davčnih blagajnah in še dodatno, kar proučujemo sedaj, je po našem mnenju v skladu s socialnim sporazumom.
MARIJAN POJBIČ (PS SDS): Spoštovani gospod minister!
Poglejte, obrtniku je obrtna zbornica zapisala naslednje: “Ob uvedbi davčne blagajne Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije pričakuje, da stroškov za nakup blagajne ne bodo nosili gospodarski subjekti. Stroške naj nosi država, vključno s stroški strojne opreme oziroma naj jih da zavezancem v brezplačen najem.” Obrtniki in podjetniki so morali že leta 2013 sami pokriti stroške nakupa osebnih programov, ki onemogočajo brisanje računov. Zaradi tega imajo stroške z vzdrževanimi pogodbami, nove davčne blagajne pa bi pomenile še dodatne stroške za internetno povezavo, kar je še dodatna obremenitev gospodarstva. Hkrati so temu obrtniku zelo jasno napisali, Obrtno-podjetniška zbornica, kje so tisti ključni problemi, če želimo zajeziti to sivo ekonomijo. in da to niso nikakor v uvajanju davčnih blagajn, ampak so zapisali naslednje: “Glavni vzroki za davčne utaje: previsoke davčne stopnje, prezapletena davčna administracija, previsoki prispevki za zaposlene, dragi pogoji poslovanja, standardi, certifikati, dovoljenja, ni nagrad za davčno korektne zavezance, pomanjkanje dobrega zgleda države.” Predlogi obrtne zbornice za znižanje davčnih utaj: uvedba motivacijske davčne olajšave po načelu vsak račun šteje, znižati davčne stopnje, odpraviti ovire pri davčni administraciji, znižati prispevke zaposlenih, nujna transparentnost upravljanja s proračunskimi sredstvi.
Spoštovani gospod minister, koliko časa bodo še potrebovale te naše institucije, da bodo ugotovile in enkrat poslušale tiste segmente v tej družbi, ki jasno povedo, kje so ključni problemi, da se pride do tistega cilja, do katerega želimo skupaj priti, in tudi do izboljšanja stanja v tej državi, do višje blaginje in tako naprej? Ampak z dodatnimi obremenitvami in s pristopom, ki ga uporablja sedanja vlada, ne bomo prišli do teh učinkov.
Ne razumem, da vse to skupaj, kar Obrtno-podjetniška zbornica zapiše, kot da ne obstaja. Kot da ne obstaja. Pričakujem, da bo enkrat ta vlada začela ne samo poslušati, tudi slišati, kar govorijo in na podlagi tega lahko potem pričakujemo, da bodo rešitve šle v pravo smer. Če pa ne bomo slišali tistih, ki ustvarjajo v tej državi, zato da ta državna in javna uprava preživita, potem pa gremo po tej poti, kot so šle vse leve vlade v naši dragi državi Sloveniji.
Zato predlagam, da se o tem vprašanju opravi širša razprava v Državnem zboru, seveda v skladu s poslovnikom. Hvala lepa.