Marijan Pojbič in Jelka Godec: Veljavna socialna zakonodaja se ne prilagaja socialnim stiskam in težavam.
sreda, 8. 4. 2015V poslanski skupini SDS predlagamo novelo zakona o socialno varstvenih prejemkih, s katero bi odpravili vpis prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine za prejemnike denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka. Poslanec SDS Marijan Pojbič in poslanka SDS Jelka Godec sta na današnji novinarski konferenci spregovorila o noveli zakona o socialno varstvenih prejemkih, ki jo je poslanska skupina SDS vložila v parlamentarni postopek.Poslanec SDS Marijan Pojbič je uvodoma spomnil, da je bil zakon o socialno varstvenih prejemkih sprejet leta 2010, ko je bil predsednik vlade Borut Pahor, minister za delo dr. Ivan Svetlik in državna sekretarka sedanja ministrica za delo dr. Anja Kopač Mrak. »Vsi našteti vedno veliko govorijo o več socialne države, ko so sprejemali to zakonodajo pa je bil sprejet antisocialen in antisolidaren zakon,« je povedal Pojbič. »Prepoved razpolaganja z nepremičninami, ki ga je uvedel omenjeni Svetlikov zakon, je nesorazmeren ukrep, prav tako pa gre za nesorazmeren poseg v pravico socialne varnosti,« je ob tem dodal.V nadaljevanju je predstavil podatke o revščini v Sloveniji, ki se povečuje. »Leta 2012 je bilo prejemnikov socialne denarne pomoči 418.211, medtem ko je v letu 2014 število prejemnikov socialne denarne pomoči že 572.346. Podatki zgovorno kažejo, da se število prejemnikov socialne pomoči ni zmanjšalo, kar pomeni, da tudi ni bil dosežen cilj, ki so ga ob sprejemu zakona zagovarjali minister Svetlik in sedanja ministrica Anja Kopač Mrak,« je dejal poslanec SDS. Še več, po besedah poslanca SDS je zakon iz leta 2010 prinesel kritične posledice v obliki znižanja prejemnikov varstvenega dodatka za 78%. »To je alarmanten podatek, ki kaže na manj socialne države. Ljudje so se zavedli, da je prišlo do prepovedi razpolaganja in prepovedi obremenitve nepremičnin prejemnika denarne socialne pomoči in so se varstvenemu dodatku raje odpovedali,« je dejal Pojbič. Opozoril je tudi na stroge kriterije, ki jih morajo izpolnjevati prejemniki socialne pomoči in varstvenega dodatka in dejstva, da do zlorab ob tem ni mogoče priti.Poslanec SDS je nato predstavil cilje in poglavitne rešitve predlagane novele zakona o socialno varstvenih prejemkih. Pojasnil je, da se s predlaganimi spremembami zakona zasleduje načeli socialne države in sorazmernosti ukrepov države za zagotavljanje socialne varnosti. S predlaganimi spremembami zakona se zasleduje cilj dostopnosti in s tem učinkovitosti socialnih transferjev, predvsem varstvenega dodatka.
Poglavitna rešitev predloga novele zakona o socialno varstvenih prejemkih pa je, da se črtajo določbe, ki določajo vpis prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine za prejemnike denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka ter celotna obveznost vračanja prejete socialne pomoči iz dediščine prejemnika socialne pomoči, in sicer za:
– prejeto denarno socialno pomoč,
– prejeti varstveni dodatek,
– oprostitve plačil socialnovarstvenih storitev in prispevka k plačilu sredstev, namenjenih za plačilo oziroma doplačilo pravic družinskega pomočnika.»Omejitev dedovanja po 128. in 129. členu Zakona o dedovanju se ne uporablja do sprejema nove ureditve dedovanja, kjer bo mogoče to rešitev ohraniti, sprejeti drugo sistemsko rešitev, ki bo zagotovila bolj dosledno spoštovanje načela pravne države z izjemami od tega pravila ali pa določiti, da se socialne pomoči v celoti ne vračajo iz dediščine ter ohraniti status pomoči in ne brezobrestnega kredita,« je povedal poslanec SDS. »Vlada RS in koalicija imata možnost, da naš predlog zakona popravita in spremenita tako, da bodo njegove rešitve blizu vsem, ki se jih ta zakon dotika,« je še dejal Marijan Pojbič.Poslanka SDS Jelka Godec pa je poudarila, da je predlog novele zakona, ki jo v parlamentarni postopek vlaga SDS, tudi posledica tega, da so poslanke in poslanci na seji odbora za delo obravnavali poročilo Inštituta za socialno varstvo RS, kjer so prikazali podatke, da se zakonodaja na področju sociale ne prilagaja trenutnim razmeram oziroma da sama zakonodaja pripomore k temu, da vedno več ljudi živi na meji revščine. »Stopnja revščine v Sloveniji je od leta 2009 dalje močno narasla, v letu 2013 je bila 13,6 %, v letu 2014 pa 14.5%. Kljub v letu 2010 sprejetem zakonu o socialno varstvenih prejemkih, ki naj bi zmanjšal število tistih, ki živijo pod pragom revščine in naj bi pripomogel k večji zaposljivosti, temu danes ni tako,« je dejala Godčeva. Spomnila je, da sta takratni minister Svetlik in tedanja državna sekretarka, sedaj ministrica Anja Kopač Mrak govorila, da naj bi zakon o socialno varstvenih prejemkih omogočal zmanjšanje tveganja revščine, socialne izključenosti ipd. »Poročilo Inštituta za socialno varstvo pa govori o povečanju stopnje brezposelnosti, o povečanju prejemnikov socialne pomoči, o povečanju stopnje revščine med starejšimi nad 65 let. Pojavila pa se je tudi nova skupna ogroženih ljudi, to so starejše samske ženske, stare nad 63 let,« je povedala poslanka SDS.V nadaljevanju je dejala, da je varstveni dodatek in prejemek socialne pomoči po sedaj veljavni zakonodaji omejen s prepovedjo odtujitve nepremičnine. »Zato se je od leta 2010 do 2012 za kar 78 % zmanjšalo zaprosilo za varstveni dodatek, pri čemer ne gre za to, da ljudje ne bi potrebovali pomoči, temveč se zavestno odpovedujejo temu, kajti, ko zaprosijo za varstveni dodatek se država vpiše na nepremičnino in ima lastnik prepoved prodaje in razpolaganja z nepremičnino. Starejši težko sprejmejo takšen poseg v osebno integriteto, da se država v primeru, da z majhno pokojnino ne morejo preživeti, vpiše na nepremičnino, s katero potem zaradi tega vpisa ne more razpolagati,« je povedala poslanka SDS. Izpostavila je tudi, da pri tem ukrepu prihaja do anomalij, »da starejši na primer ne morejo vzdrževati hiše, ne morejo pa je niti prodati, potem pa morajo še dediči plačati pridobljeni varstveni dodatek.« Po besedah poslanke marsikatera družina živi pod pragom revščine, tako je »vračanje varstvenega dodatka po smrti staršev za marsikoga lahko veliko finančno breme.«
Godčeva je še dejala, da »če želimo socialno državo na tem področju in če želimo omogočiti lažje življenje starejšim, je potrebno tudi v tem smislu delovati, in k temu cilju stremi naš ukrep novele zakona o socialno varstvenih prejemkih, kjer bi odpisali zaznambo na nepremičnine pri prejemanju varstvenega dodatka in da se ta varstveni dodatek potem ne bi vračal.«Predlog novele zakona o socialno varstvenih prejemkih pripenjamo v priponki.
Poglavitna rešitev predloga novele zakona o socialno varstvenih prejemkih pa je, da se črtajo določbe, ki določajo vpis prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine za prejemnike denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka ter celotna obveznost vračanja prejete socialne pomoči iz dediščine prejemnika socialne pomoči, in sicer za:
– prejeto denarno socialno pomoč,
– prejeti varstveni dodatek,
– oprostitve plačil socialnovarstvenih storitev in prispevka k plačilu sredstev, namenjenih za plačilo oziroma doplačilo pravic družinskega pomočnika.»Omejitev dedovanja po 128. in 129. členu Zakona o dedovanju se ne uporablja do sprejema nove ureditve dedovanja, kjer bo mogoče to rešitev ohraniti, sprejeti drugo sistemsko rešitev, ki bo zagotovila bolj dosledno spoštovanje načela pravne države z izjemami od tega pravila ali pa določiti, da se socialne pomoči v celoti ne vračajo iz dediščine ter ohraniti status pomoči in ne brezobrestnega kredita,« je povedal poslanec SDS. »Vlada RS in koalicija imata možnost, da naš predlog zakona popravita in spremenita tako, da bodo njegove rešitve blizu vsem, ki se jih ta zakon dotika,« je še dejal Marijan Pojbič.Poslanka SDS Jelka Godec pa je poudarila, da je predlog novele zakona, ki jo v parlamentarni postopek vlaga SDS, tudi posledica tega, da so poslanke in poslanci na seji odbora za delo obravnavali poročilo Inštituta za socialno varstvo RS, kjer so prikazali podatke, da se zakonodaja na področju sociale ne prilagaja trenutnim razmeram oziroma da sama zakonodaja pripomore k temu, da vedno več ljudi živi na meji revščine. »Stopnja revščine v Sloveniji je od leta 2009 dalje močno narasla, v letu 2013 je bila 13,6 %, v letu 2014 pa 14.5%. Kljub v letu 2010 sprejetem zakonu o socialno varstvenih prejemkih, ki naj bi zmanjšal število tistih, ki živijo pod pragom revščine in naj bi pripomogel k večji zaposljivosti, temu danes ni tako,« je dejala Godčeva. Spomnila je, da sta takratni minister Svetlik in tedanja državna sekretarka, sedaj ministrica Anja Kopač Mrak govorila, da naj bi zakon o socialno varstvenih prejemkih omogočal zmanjšanje tveganja revščine, socialne izključenosti ipd. »Poročilo Inštituta za socialno varstvo pa govori o povečanju stopnje brezposelnosti, o povečanju prejemnikov socialne pomoči, o povečanju stopnje revščine med starejšimi nad 65 let. Pojavila pa se je tudi nova skupna ogroženih ljudi, to so starejše samske ženske, stare nad 63 let,« je povedala poslanka SDS.V nadaljevanju je dejala, da je varstveni dodatek in prejemek socialne pomoči po sedaj veljavni zakonodaji omejen s prepovedjo odtujitve nepremičnine. »Zato se je od leta 2010 do 2012 za kar 78 % zmanjšalo zaprosilo za varstveni dodatek, pri čemer ne gre za to, da ljudje ne bi potrebovali pomoči, temveč se zavestno odpovedujejo temu, kajti, ko zaprosijo za varstveni dodatek se država vpiše na nepremičnino in ima lastnik prepoved prodaje in razpolaganja z nepremičnino. Starejši težko sprejmejo takšen poseg v osebno integriteto, da se država v primeru, da z majhno pokojnino ne morejo preživeti, vpiše na nepremičnino, s katero potem zaradi tega vpisa ne more razpolagati,« je povedala poslanka SDS. Izpostavila je tudi, da pri tem ukrepu prihaja do anomalij, »da starejši na primer ne morejo vzdrževati hiše, ne morejo pa je niti prodati, potem pa morajo še dediči plačati pridobljeni varstveni dodatek.« Po besedah poslanke marsikatera družina živi pod pragom revščine, tako je »vračanje varstvenega dodatka po smrti staršev za marsikoga lahko veliko finančno breme.«
Godčeva je še dejala, da »če želimo socialno državo na tem področju in če želimo omogočiti lažje življenje starejšim, je potrebno tudi v tem smislu delovati, in k temu cilju stremi naš ukrep novele zakona o socialno varstvenih prejemkih, kjer bi odpisali zaznambo na nepremičnine pri prejemanju varstvenega dodatka in da se ta varstveni dodatek potem ne bi vračal.«Predlog novele zakona o socialno varstvenih prejemkih pripenjamo v priponki.