Marijan Pojbič: »Edino politika konstruktivnega dialoga je sprejemljiva za reševanje socialne problematike.«

V nadaljevanju objavljamo pogovor z Marijanom Pojbičem, novoizvoljenim poslancem SDS. Marijan Pojbič se je rodil v Mariboru, kjer je obiskoval tudi osnovno šolo, z izobraževanjem pa je nadaljeval na vojaški gimnaziji v Ljubljani in jo leta 1980 z opravljeno maturo tudi končal. Želel je nadaljevati študij novinarstva na današnji Fakulteti za družbene vede, a žal za to ni bilo dovolj materialnih sredstev. Tako se je začela njegova poklicna pot. V začetku je delal v gostinstvu kot natakar, nato v tovarni papirja Paloma kot strojevodja in še nekoliko kasneje na občini Šentilj kot referent v komunali. Preden je nastopil svojo poslansko funkcijo, je bil samostojni podjetnik in komercialist – vodja skupine na terenu. Ob vsem tem se je aktivno ukvarjal tudi s politiko, bil dva mandata izvoljen v občinski svet, bil član izvršilnega odbora Slovenske demokratske stranke Šentilj in predsednik koordinacije Podravske regije. Leta 1984 si je začel ustvarjati družino. Poročil se je z ženo Darinko in rodila se jima je hčerka Klavdija. Počasi sta si zgradila hiško, ki mu je danes v velik ponos. Poleg zanimanja za politiko ima še veliko drugih konjičkov. Po srcu je športnik; obožuje nogomet, kegljanje, bowling, ribolov in ples. Je strasten nogometni navijač in zelo družabna oseba.

S tokratnim sklicem Državnega zbora začenjate tretji poslanski mandat. Katere dosežke pri vašem dosedanjem delu bi izpostavili?Ob svojem dosedanjem delu sem najbolj ponosen na to, da sem ostal blizu ljudem. Zavedam se, da so me oni izvolili in njim odgovarjam za svoja dejanja. Zavzemam se za to, da sprejemamo zakone, ki državljankam in državljanom lajšajo življenje. Izpostavil bi predvsem prijazno socialno politiko do mladih družin, ki smo jo zasledovali v mandatu 2004-2008.
Katere bodo vaše prednostne naloge pri delu v tem mandatu?Že nekaj časa se veliko ukvarjam s področjem sociale. Gre za najbolj občutljivo področje, ki zahteva urejanje s treznim premislekom in občutkom za ljudi. Še posebej v tem mandatu bo pomembno, da bomo ob zakonih in reformah, ki bodo potrebni za izhod Slovenije iz finančne, gospodarske in socialne krize, imeli v mislih tudi malega človeka, ki je najpogosteje žrtev tovrstnih neprijetnih posegov. V minulem mandatu se je podvojila brezposelnost, kar je dodaten pritisk na javne finance, obenem pa tudi povečuje socialne stiske in razlike v slovenski družbi. Zato se bom posebej zavzemal za sprejemanje zakonov in ukrepov, ki bodo spodbujali ustvarjanje novih delovnih mest in večjo pravičnost v slovenski družbi.Kaj je po vašem mnenju pri delu poslanca najbolj pomembno?Pri delu poslanca je najbolj pomembno, da se zaveda, kdo ga je izvolil in komu mora polagati račune. Če izgubi to orientacijo, ne opravlja naloge, za katero je bil izvoljen. K temu pa je potrebno seveda dodati tudi osebno poštenost, občutek za ljudi in željo po nenehnem učenju.
V vaših poslanskih nastopih pogosto poudarjate pomen in vlogo različnih ukrepov za blaginjo Slovenk in Slovencev. Menite, da je v preteklem mandatu bilo sprejetih dovolj ukrepov za blaženje posledic gospodarske in finančne krize?Nikakor. Z zadolževanjem z namenom kupovanja socialnega miru, kar se je odrazilo v porabi iz rok v usta, namesto da bi se izvedle nove investicije, ki bi odpirale nova delovna mesta, je Slovenija nenadzorovano zdrsnila na vseh možnih lestvicah. Najbolj boleči za prihodnost bodo gotovo padec konkurenčnosti gospodarstva, ogromen javni dolg in padci bonitetnih ocen. Skrbijo me tudi nekatere napovedi po zvišanju davkov, kar bi bilo ob omenjenih kazalcih pogubno. Z višjimi davki bi se še povečali stroški dela, s čimer bi gospodarstvo postalo še bolj nekonkurenčno, to bi destabiliziralo celoten slovenski gospodarski sistem in ker podjetja zaradi visokih obresti, ki so posledica padca bonitetnih ocen, in kreditnega krča ne bi mogla premostiti nastale situacije, bi temu neizbežno sledil kolaps. Pristop mora biti ravno obraten, gospodarstvo je potrebno razbremeniti, posameznike pa stimulirati in opogumiti za inovativno podjetništvo.
 V preteklem mandatu ste bili tudi podpredsednik Odbora za delo, družino in socialne zadeve. Kakšna je vaša ocena politik, ki so se izvajale na teh področjih v preteklih mandatih? Kaj bi izpostavili kot pozitivno in kaj kot neustrezno?Kot poslanec to področje, ki mi je blizu, spremljam že od leta 2004. Socialno področje je področje, kjer je potreben nenehen konstruktiven socialni dialog, saj se na malo katerem področju odloča o občutljivih socialnih pravicah tako velikega števila ljudi. V preteklem mandatu smo bili priča nemirnemu dogajanju na področju sociale. Zavrnjeni so bili vsi zakoni, ki so bili predmet referendumskega odločanja: Zakon o malem delu, Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in Zakon o preprečevanju zaposlovanja in dela na črno. Vsem tem zakonom je bilo skupno pomanjkanje konstruktivnega socialnega dialoga, kar je bil tudi razlog, da so bili na referendumih zavrnjeni. Enako se je dogajalo tudi pri sprejemanju Družinskega zakonika, kjer je koalicijska večina omejila razpravljanje poslancev ter povsem izključila strokovnjake, ki so bili pripravljeni sodelovati pri sprejemanju Družinskega zakonika. Lahko rečem, da je bilo s takšno nesocialno vladno politiko na področju sociale zamujeno obdobje treh let, ki bi ga lahko sicer porabili za konstruktivno in učinkovito reševanje socialnih problemov, ki se kopičijo. Pri praktično nobenem zakonu koalicija ni upoštevala naših pripomb in je dobesedno ignorirala naše amandmaje, ki bi lahko pripomogli k pravičnemu izboljšanju socialnega položaja državljank in državljanov in preprečili marsikateri referendum. Žal nismo imeli potrebne večine, da bi našo socialno politiko udejanjili tudi v Državnem zboru in bojim se, da bo v tem mandatu ostalo stanje nespremenjeno. V mandatu 2004 do 2008 je naša politika temeljila na socialnem dialogu. Več pozornosti smo namenili družinam in družinski politiki, saj smo razbremenili mlade pri reševanju stanovanjskega problema, s subvencijami omogočili nakup in prenove stanovanj, zagotovili brezplačni vrtec za drugega otroka ter sprejeli še nekaj drugih ukrepov. Menim, da je edino politika konstruktivnega dialoga sprejemljiva za reševanje socialne problematike, tega pa vlada v preteklem mandatu ni bila sposobna izvesti, čeprav je imela lep zgled v mandatu 2004 do 2008.Kaj je, poleg predčasnih volitev, po vašem mnenju še posebej zaznamovalo – v političnem smislu- leto 2011?Leto 2011 je zaznamovalo veliko dogodkov, ki so nepovratno vplivali na slovensko in svetovno politično krajino. V svetovnem merilu je najpomembnejša t.i. Arabska pomlad, ki je prebudila zatirana ljudstva in zahodne demokracije opomnila na pomen človekovih pravic in svoboščin. Slovenske politične scene žal niso obeležili pozitivni dogodki, saj so jo najbolj zaznamovala nesoglasja in klientelistično-kapitalske naveze tranzicijske levice in padlega levega trojčka.V preteklem mandatu ste opozarjali tudi na ponekod neustrezno ureditev protihrupnih ograd na slovenskih avtocestah.  Izpostavili ste pereč primer na območju Šentilj-Pesnica, kjer je DARS namensko pozabil, da je v Dobrenski dolini levo in desno ob cestninski postaji Pesnica, potrebno zgraditi zaradi bližine naselja protihrupno ogrado. Na tem območju se je oblikovala tudi civilna iniciativa. Zanima nas, ali se je po vaših opozorilih kaj spremenilo?

Žal se do sedaj na tem področju ni spremenilo nič, kljub mojemu velikemu angažiranju, da bi to problematiko rešili v korist tistih, ki so zaradi tega prizadeti. Ne glede na to, se bom za rešitev tega problema trudil tudi v prihodnje. Upam, da bodo pristojne politične strukture končno razumele, da so dolžne reševati probleme ljudi, ne pa jih ustvarjati.

Ste strasten nogometni navijač. Boste spremljali evropsko prvenstvo v nogometu in za katero ekipo boste navijali?

Zagotovo bom spremljal evropsko nogometno prvenstvo. Ker se slovenska reprezentanca na žalost ni uvrstila v končnico, bom navijal za naše sosede Hrvate.

Pravite, da obožujete ribolov. Čeprav se morda zdi, da gre pri ribolovu za dolgočasen šport, pa znajo strastni ribiči povedati vrsto anekdot. Se je tudi vam ob športnem ribolovu pripetilo kaj zanimivega?Če si strasten ribič, ta zagotovo spremljajo zanimive anekdote. Največji užitek je ulov kapitalca, kar se mi je tudi posrečilo. Leta 2001 sem na trnek ujel kar 20 kg težkega krapa.

Kaj je vaš moto?Če verjameš v ljudi, ljudje verjamejo vate. Foto: SDS in osebni arhiv