Marijan Pojbič: Edini ukrep, ki bi zagotovil višje plače, je razbremenitev stroškov dela.

Predlog zakona o minimalni plači ni bil usklajen s socialnimi partnerji, kar predstavlja nevarno prakso, saj mora bit socialni dialog temelj za urejanje delovne in socialne zakonodaje. Poslanke in poslanci na današnji seji Državnega zbora obravnavajo predlog novele zakona o minimalni plači. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložilo 5.000 volivk in volivcev. Stališče poslanske skupine SDS glede omenjenega predloga zakona je na seji predstavil poslanec Marijan Pojbič.

V nadaljevanju objavljamo magnetogram, ki ni avtoriziran.

MARIJAN POJBIČ: Spoštovani! Pred nami je predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o minimalni plači, ki so ga predlagatelji v javnosti označili kot predlog, ki bo dvignil minimalno plačo. To seveda ne drži, saj se veliki večini prejemnikov minimalna plača ne bo zvišala. Predlog zakona samo predlaga, da bi se prejemnikom minimalne plače izplačal tudi dodatek za nočno, nedeljsko delo in praznično delo. Torej se predlaga, da se izplačajo samo dodatki tistim, ki to delo opravljajo. Minimalna plača pa še vedno ostaja nespremenjena. Ne glede na to, da ne gre za dvig minimalne plače, pa predlog zakona ni bil usklajen s socialnimi partnerji. To predstavlja nevarno prakso, saj gre za področje, kjer bi moral biti socialni dialog temelj za urejanje delovne in socialne problematike. Pozitivne strani socialnega dialoga smo lahko videli pri sprejemanju nove delovno-pravne in pokojninske zakonodaje v letu 2012, negativne strani pa pri pokojninski reformi leta 2011, ki je ravno zaradi neusklajenost s socialnimi partnerji padla na referendumu. V Slovenski demokratski stranki resnično upamo, da je predmetni zakon zgolj izjema in da ta koalicija ne bo reševala zadev mimo socialnega dialoga. Nenazadnje so ravno predlagatelji leta 2006 nasprotovali sprejemu zakona o minimalni plači iz razloga, ker ni dogovorjena med socialnimi partnerji. Očitno predlagatelji zakona menijo, da je potrebno socialni dialog spoštovati odvisno od tega kako je sestavljena koalicija.
Rešitev, ki je predlagana v zakonu, ne bo največ prinesla tistim delavcem, ki bi te dodatke prejemali, temveč državi, ki bo zaradi tega pobrala več prispevkov. V medijih je bilo mogoče zaslediti izračun, da bi prejemnik minimalne plače, ki je upravičen do dodatkov prejel 120 evrov bruto več, vendar bi od tega zaradi višje dohodnine na koncu obdržal le 50 evrov. Gre torej za dodatno obremenjevanje delodajalcev, pri katerem ne bodo največ pridobili delavci, ampak država, edini ukrep, ki bi zagotovil višje plače in bi lahko bil usklajen z vsemi socialnimi partnerji je razbremenitev stroškov dela, kajti s tem bi se resnično povečala neto minimalna plača, spremembo pa bi verjetno podprli tudi delodajalci.
 Ob tem ponovno pozivamo Vlado Republike Slovenije k učinkoviti in sistemski davčni razbremenitvi gospodarstva in ukinjanju premnogih birokratskih ovir, ki dušijo podjetništvo in zasebno pobudo v naši državi. Ne glede na navedene pomisleke, pa bomo v poslanski skupini Slovenske demokratke stranke Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o minimalni plači podprli. Razlog za našo podporo je eden in dovolj tehten, to pa je, da predlog odpravlja očitno diskriminacijo delavcev z minimalno plačo pri opravljanju nočnega, nedeljskega in prazničnega dela. Ti delavci so dvakrat diskriminirani, in sicer v primerjavi z ostalimi, ki prejemajo minimalno plačo in ne delajo v slabših delovnih pogojih ponoči, čez praznike ali čez vikende.
Drugič pa so diskriminirani v primerjavi s tistimi, ki prejemajo plačo višjo od minimalne plače in so ravno zaradi tega upravičeni tudi do dodatkov za nočno, nedeljsko in praznično delo. Gre za tako očitno diskriminacijo, da bi jo ob prvi pobudi zelo verjetno odpravilo tudi Ustavno sodišče. Ta problematika je bila predlagateljem očitno znana že dalj časa.  Pri vsem tem se sprašujem, zakaj je bilo treba s tem predlogom s strani predlagateljev sindikatov zavlačevati. Zakaj smo bili v Državnem zboru Republike Slovenije s to rešitvijo seznanjeni šele, ko se je najavil oziroma začel postopek za zbiranje 5.000 podpisov in se je s tem za nekaj mesece podaljšalo sprejetje te rešitve, namesto da bi se rešitev predlagala po skrajšanem zakonodajnem postopku in bi bila danes že sprejeta, delavci pa bi tako te dodatke danes že prejemali? Način sprejemanja in predlaganja, žal, tako govori v prid temu, da je bila prioriteta predlagatelja populističen efekt in ne skrb za delavca. Enako velja za koalicijo, ki sicer te rešitve podpira, vendar je kljub temu vložila zahtevo za splošno razpravo, ki je sprejetje rešitve odložilo vsaj za en mesec ali pa dva.

Prepričani smo, da so rešitve, kot so predlagane v spremembi zakona prave, ne glede na okoliščine s predlaganjem tega zakona, torej, govorimo o načelu, da mora biti tudi delavcem prejemnikom minimalne plače priznan in izplačan dodatek za nočno, nedeljsko delo in praznično delo, ki naj se doda k bruto minimalni plači. Kot sem povedal že uvodoma, bomo v Slovenski demokratski stranki iz teh razlogov tudi ta zakon podprli.
Foto: DZ