Marijan Pojbič: "Ali bo vlada nosila stroške uvedbe davčnih blagajn?"
torek, 19. 5. 2015Obrtno-podjetniško zbornica je že večkrat zatrdila in opozorila, da uvedba davčnih blagajn ne bo zajezila sive ekonomije. Danes bodo poslanke in poslanci na seji obravnavali zakon o davčnem potrjevanju računov, s katerim se uvajajo davčne blagajne. Poslanec SDS Marijan Pojbič je že meseca marca ministru za finance postavil poslansko vprašanje, v katerem je ministra vprašal, ali je ministrstvo za finance preverilo drugačne možnosti omejevanja sive ekonomije. Zanimalo ga je tudi, kdo bo nosil stroške, ki bodo nastali z uvedbo davčnih blagajn.V nadaljevanju objavljamo celotno poslansko vprašanje, zastavljeno v marcu ter odgovor finančnega ministra.MARJAN POJBIČ: Hvala lepa, spoštovani gospod predsednik Državnega zbora. Spoštovani gospod minister! Uvedba davčnih blagajn ponovno razburja podjetnike in obrtnike, ki vključno z Obrtno podjetniško zbornico zatrjujejo, da takšna rešitev ne bo zajezila sive ekonomije. Če želimo to doseči, je potrebno znižati davčne stopnje, odpraviti ovire pri davčni administraciji, dvigniti davčno moralo in uvesti davčne spodbude. Dejstvo je, da bi bilo potrebno najprej pridobiti ustrezne podatke o učinkih uvedbe davčnih blagajn v državah, ki jih jemljejo za zgled v tem primeru.Dejstvo je tudi, da uvedba davčnih blagajn tudi po mnenju Obrtne zbornice Slovenije nima pomembnega vpliva na zmanjšanje sive ekonomije, kar kaže 10 letno povprečje obsega sive ekonomije v državah Evropske unije z uvedbami davčnih blagajn, kjer se ta gibljejo od 25 pa vse do 40% bruto družbenega proizvoda. Posebej je pomembno poudariti, da je na primer v Nemčiji, Švici, Avstriji, kjer nimajo davčnih blagajn, stopnja sive ekonomije med najnižjimi v Evropi. Zato sem prepričan, da je dovolj bil učinkovit ukrep proti sivi ekonomiji uveden že z uvedbo virtualnih blagajn leta 2013.Iz teh dejstev jasno izhaja, da uvedba davčnih blagajn ni potrebna in bo po nepotrebnem ponovno dodatno finančno obremenjevala podjetnike in obrtnike poleg že tako ali tako previsokih dajatev, ki jih ti morajo plačevati za dodeljevanje, torej za delovanje državnega in javnega sektorja.Sem popolnoma prepričan, da bi namesto davčnih blagajn morali dodelati sistem, ki v sosednji Avstriji odlično funkcionira in je seveda tudi preverjen, torej govorim o pavšalni obdavčitvi, ki prinaša več denarja v državno blagajno, hkrati pa omogoča več zaposlitev in manjšo administrativno obremenitev malih in srednjih podjetnikov in obrtnikov. Očitno pa v naši državi delamo ravno nasprotno. Namesto, da bi državo pocenili z novimi in novimi ukrepi, dodatno obremenjujemo gospodarstvo in tako krepimo moč države in njenih uradnikov.Zato sprašujem, ali ste na ministrstvu preigrali tudi drugačne rešitve, kot je na primer pavšalna obdavčitev in ali ste se za uvedbo davčnih blagajn odločili na podlagi podatkov zbranih s strani tistih držav, ki imajo uvedene davčne blagajne. In sprašujem, če boste uvedli davčne blagajne, kdo bo nosil stroške, ki bodo nastali z uvedbo le teh. prosim za odgovor.
DR. DUŠAN MRAMOR: Spoštovani gospod poslanec, v skladu s koalicijskim sporazumom o sodelovanju Vlade Republike Slovenije za to mandatno obdobje je uvedba davčnih blagajn eden izmed prioritetnih projektov koalicije. Tako je v okviru cilja zajezitve sive ekonomije predvidena uvedba davčnih blagajn za vse subjekte, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, s čimer bo dosežena širitev davčne osnove zaradi zajetja celotnega prometa posameznega subjekta. Ministrstvo za finance se zaveda, da je uvedba davčnih blagajn le eden izmed ukrepov, ki bodo prispevali k zasledovanju cilja zajezitve sive ekonomije ter da zgolj z uvedbo davčnih blagajn ta cilj ne bo mogoče doseči.V ta namen se vzporedno s pripravo zakonskih podlag za uvedbo davčnih blagajn oziroma natančneje uvedbo sistema posredovanja računov Finančni upravi Republike Slovenije z namenom registracije še pred njihovo izdajo. Pripravljajo oziroma že odvijajo tudi dodatne aktivnosti, ki predstavljajo celovit nabor ukrepov z namenom zajezitve sive ekonomije vzporedno s pripravo predloga zakona pa bo Ministrstvo za finance pripravilo tudi dodatne ukrepe in spodbude za zavezance z namenom spodbujanja, izdajanja računov. S strani FURS-a se sicer že izvaja okrepljen nadzor za obvladovanje tveganj pri gotovinskem kot ste že omenil ter okrepljen nadzor na področju preprečevanja dela in zaposlovanje na črno. Prav tako pa se izvajajo tudi aktivnosti z namenom ozaveščanja zavezancev in dviga splošne kulture prostovoljnega izpolnjevanja davčnih obveznosti in posledično pravičnejše porazdelitve davčnih bremen med vse davčne zavezance. V ta name se na primer izvajajo aktivnosti ozaveščanja mladih o pomenu davka in njihovega plačevanja. Pri sprejemanju odločitve o uvedbi davčnih blagajn so bile upoštevane tudi izkušnje držav, ki so davčne blagajne že uvedle. Davčna blagajna je namreč že uvedla vrste držav članic EU kot na primer Belgija, Bolgarija, Ciper, Grčija, Hrvaška, Italija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Portugalska in Romunija. Prav tako pa sta uvedbo davčnih blagajn napovedale tudi Avstrija in Češka. V preteklih obdobjih se v okviru iskanja ukrepov na področju obvladovanja sive ekonomije v letu 2012 uvedla tako imenovana pavšalna obdavčitev in sicer ob pripravi nadgradnje in sistema normiranih odhodkov pri obdavčitvi dejavnosti oziroma uvedba tega sistema tudi za pravne osebe. Ukrepa uvedbe davčnih blagajn in ukrepa pavšalne obdavčitve v danih razmerah ni primerno obravnavati kot alternativne ukrepe saj sta usmerjena v različne pojave sive ekonomije. Se opravičujem. Pavšalna obdavčitev je usmerjena predvsem v cilj administrativne poenostavitve ter povečanja pravne varnosti in s tem manjšanje obsega dela in zaposlovanja na črno, med tem, ko je ukrep davčnih blagajn usmerjen predvsem v neustrezno izkazovanje oziroma evidentiranje poslovnih dogodkov in s tem ustreznega izkazovanja prihodkov in odhodkov oziroma prometa.V skladu z davčnimi predpisi, to glede zniževanja davčne osnove oziroma nošenja stroškov uvedbe davčnih blagajn pa v skladu z davčnimi predpisi se ti stroški nakupa davčnih blagajn ureditve dostopa do interneta in tako naprej priznavajo kot davčno priznani odhodki, ki znižujejo davčno osnovo. Pri nakupa računalniške opreme lahko zavezanec v letu nakupa uveljavi amortizacijsko stopnjo 50% poleg tega lahko zavezanci v skladu z že veljavno zakonodajo uveljavijo davčno olajšavo za investicijo davčne blagajne v skladu s 55a. členom Zakonom o davku o dohodku o pravnih oseb, lahko zavezanec uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 40% investiranega zneska opremo in v neopredmetena sredstva vendar največ v višini davčne osnove. Na podlagi 66a. člena Zakona o dohodnini lahko zavezane uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 40% investiranega zneska v opremo in v neopredmetena dolgoročna sredstva v davčnem letu vlaganja. Poleg tega dodatno preučujemo tudi možnost določene finančne razbremenitve nakupa davčne blagajne za zavezance v obliki znižanja obveznosti plačila davka / znak za konec razprave/ uvedbe blagajn v določenem fiksnem znesku, da vsi ti ukrepi pač naj bi olajšali ta prehod.
MARIJAN POJBIČ: Hvala lepa, spoštovani, gospod minister za ta odgovor vendar moram povedati, da z njim nisem nikakor zadovoljen ne glede na to, da ste kar zelo do dobra povedali to kar sem v nekem delu pričakoval ne pa želel.Jaz mislim, da podjetniki in obrtniki, ko so sedaj poslušali vaš odgovor nikakor ne morejo biti zadovoljni. Izhajam tudi iz enega razloga, če se spomnite oziroma se zelo dobro spomnite, da je bil nedavno podpisan socialni sporazum med Vlado in socialnimi partnerji za obdobje 2015, 2016 vsebuje zavezo Vlade, da ne bo dodatno obremenjevala gospodarstva. Uvedba davčnih blagajn gre v nasprotno smer in je kršitev sporazuma saj bodo blagajne dodatno obremenile gospodarstvo in spoštovani gospod minister enostavno ne razumem kako lahko Vlada nek dokument podpiše pred mesecem dni potem pa v nekem naslednjem koraku že v nekaj minutah spremeni svoje mnenje in naredi pač to, kar se bo s temi davčnimi, uvedbo teh davčnih blagajn storilo. Torej pomeni, dodatno obremenilo gospodarstvo. Mislim, če ste podpisali sporazum, bi se morali tega sporazuma tudi držati, sicer postajate nekredibilni. In v resnici, zadnje čase imam stalno bolj občutek, da ta vlada govori eno, dela pa drugo in to je tisto, kar me strašansko moti. In vsi sporazumi, vsi dokumenti, ki so podpisani s strani te Vlade se ne izvajajo in se ne držijo. Vlada se sne drži tega, kar podpiše in jaz mislim, da je to skrajno neodgovorno.Zato, gospod minister, poglejte v vašem odgovoru pričakujem, da boste povedali med drugim tudi to, da če se je že Vlada za uvedbo davčne blagajne odločila, bo nosila tudi stroške. Ne samo, da so možne določene olajšave in tako naprej to kar sem poslušal, ampak naj nosi tudi stroške, če se je že za takšno odločitev odločila.DR. DUŠAN MRAMOR: Hvala lepa za to dodatno vprašanje. Bom zelo jasno povedal, da znotraj dogovorov o socialnem sporazumu sta bila dva zakona na davčnem področju, to se pravi uvajanje davčnih blagajn in Zakon o nepremičninah ves čas obravnavana in sta bila na mizi in v zvezi s tema dvema spremembama je bilo tudi mnenje, da sta ti dve spremembi še sprejemljivi, pri davku na nepremičnine v smislu, da se tisti, ki plačujejo sedaj nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in še ostale premoženjske davke, da se bodo plačevali enako in pri davčnih blagajnah, da bodo uvedene na način, da bodo kar najmanj bremenile tiste, ki so zavezanci za imeti te davčne blagajne. In iz tega vidika, vse te razbremenitve, ki sem jih navedel in ki že veljajo in so veljale seveda pri uvedbi teh, bi rekel, virtualnih davčnih blagajn in še dodatno, kar proučujemo sedaj, je po našem mnenju v skladu s socialnim sporazumom.MARIJAN POJBIČ: Spoštovani gospod minister. Torej poglejte, obrtniku je Obrtna zbornica Slovenije zapisala naslednje: Ob uvedbi davčne blagajne Obrtna zbornica Slovenije pričakuje, da stroške za nakup blagajne ne bodo nosili gospodarski subjekti. Stroške naj nosi država, vključno stroški strojne opreme oziroma, naj jih da vezancem v brezplačni najem. Obrtniki in podjetniki so morali že leta 2013 sami pokriti stroške nakupa osebnih programov, ki onemogočajo brisanje računov. Zaradi tega imajo stroške z vzdrževanimi pogodbami, nove davčne blagajne pa bi pomenile še dodatne stroške za internetno povezavo, kar je še dodatna obremenitve gospodarstva. Hkrati so v temu obrtniku zelo jasno napisali obrtna in podjetniška zbornica, kje so tisti ključni problemi, če želimo zajeziti to sivo ekonomijo. In da to niso nikakor v uvajanju davčnih blagajn ampak so zapisali naslednje: “Glavni vzroki za davčne utaje: Previsoke davčne stopnje, prezapletena davčna administracija, previsoki prispevki za zaposlene, dragi pogoji poslovanja, standardi, certifikati dovoljenja, ni nagrad za davčno-korektne zavezance, pomanjkanje dobrega zgleda države.” In pa predlogi Obrtne zbornice Slovenije za znižanje davčnih utaj: “Uvedba motivacijske davčne olajšave po načelu vsak račun šteje, znižati davčne stopnje, odpraviti ovire pri davčni administraciji, znižati prispevke zaposlenih, nujna transparentnost upravljanja s proračunskimi sredstvi.”In spoštovani gospod minister, koliko časa bo še potrebovala te naše institucije, med drugim torej tokrat vi ste odgovorni v temu trenutku za vodenje države, da bo ugotovila in enkrat poslušala tiste segmente v tej družbi, ki jasno povedo, kje so ključni problemi, da se pride do tistega cilja do katerega želimo skupaj priti in tudi do izboljšanja stanja v tej državi, do višje blaginje in tako naprej. Ampak z dodatnimi obremenitvami ni s pristopom, ki ga uporablja sedanja vlada, ne bomo prišli do teh učinkov.In jaz ne razumem, da je to vse skupaj kar obrtno-podjetniška zbornica, Obrtna zbornica Slovenije, zapiše kot da ne obstaja. Kot da ne obstaja. Pričakujem, da bo enkrat ta Vlada začela slišati, poslušati, ne samo poslušati tudi slišati, kar govorijo in na podlagi tega lahko potem pričakujemo, da bodo rešitve šle v pravo smer. Če pa ne bomo slišali tistih, ki ustvarjajo v tej državi zato, da ta državna in javna uprava preživita, potem pa gremo po tej poti, kot so šle vse te leve vlade v tej naši dragi državi Sloveniji. Zato predlagam, seveda da se o tem vprašanju opravi širša razprava v Državnem zboru, seveda v skladu s poslovnikom. Hvala lepa.
DR. DUŠAN MRAMOR: Spoštovani gospod poslanec, v skladu s koalicijskim sporazumom o sodelovanju Vlade Republike Slovenije za to mandatno obdobje je uvedba davčnih blagajn eden izmed prioritetnih projektov koalicije. Tako je v okviru cilja zajezitve sive ekonomije predvidena uvedba davčnih blagajn za vse subjekte, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, s čimer bo dosežena širitev davčne osnove zaradi zajetja celotnega prometa posameznega subjekta. Ministrstvo za finance se zaveda, da je uvedba davčnih blagajn le eden izmed ukrepov, ki bodo prispevali k zasledovanju cilja zajezitve sive ekonomije ter da zgolj z uvedbo davčnih blagajn ta cilj ne bo mogoče doseči.V ta namen se vzporedno s pripravo zakonskih podlag za uvedbo davčnih blagajn oziroma natančneje uvedbo sistema posredovanja računov Finančni upravi Republike Slovenije z namenom registracije še pred njihovo izdajo. Pripravljajo oziroma že odvijajo tudi dodatne aktivnosti, ki predstavljajo celovit nabor ukrepov z namenom zajezitve sive ekonomije vzporedno s pripravo predloga zakona pa bo Ministrstvo za finance pripravilo tudi dodatne ukrepe in spodbude za zavezance z namenom spodbujanja, izdajanja računov. S strani FURS-a se sicer že izvaja okrepljen nadzor za obvladovanje tveganj pri gotovinskem kot ste že omenil ter okrepljen nadzor na področju preprečevanja dela in zaposlovanje na črno. Prav tako pa se izvajajo tudi aktivnosti z namenom ozaveščanja zavezancev in dviga splošne kulture prostovoljnega izpolnjevanja davčnih obveznosti in posledično pravičnejše porazdelitve davčnih bremen med vse davčne zavezance. V ta name se na primer izvajajo aktivnosti ozaveščanja mladih o pomenu davka in njihovega plačevanja. Pri sprejemanju odločitve o uvedbi davčnih blagajn so bile upoštevane tudi izkušnje držav, ki so davčne blagajne že uvedle. Davčna blagajna je namreč že uvedla vrste držav članic EU kot na primer Belgija, Bolgarija, Ciper, Grčija, Hrvaška, Italija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Portugalska in Romunija. Prav tako pa sta uvedbo davčnih blagajn napovedale tudi Avstrija in Češka. V preteklih obdobjih se v okviru iskanja ukrepov na področju obvladovanja sive ekonomije v letu 2012 uvedla tako imenovana pavšalna obdavčitev in sicer ob pripravi nadgradnje in sistema normiranih odhodkov pri obdavčitvi dejavnosti oziroma uvedba tega sistema tudi za pravne osebe. Ukrepa uvedbe davčnih blagajn in ukrepa pavšalne obdavčitve v danih razmerah ni primerno obravnavati kot alternativne ukrepe saj sta usmerjena v različne pojave sive ekonomije. Se opravičujem. Pavšalna obdavčitev je usmerjena predvsem v cilj administrativne poenostavitve ter povečanja pravne varnosti in s tem manjšanje obsega dela in zaposlovanja na črno, med tem, ko je ukrep davčnih blagajn usmerjen predvsem v neustrezno izkazovanje oziroma evidentiranje poslovnih dogodkov in s tem ustreznega izkazovanja prihodkov in odhodkov oziroma prometa.V skladu z davčnimi predpisi, to glede zniževanja davčne osnove oziroma nošenja stroškov uvedbe davčnih blagajn pa v skladu z davčnimi predpisi se ti stroški nakupa davčnih blagajn ureditve dostopa do interneta in tako naprej priznavajo kot davčno priznani odhodki, ki znižujejo davčno osnovo. Pri nakupa računalniške opreme lahko zavezanec v letu nakupa uveljavi amortizacijsko stopnjo 50% poleg tega lahko zavezanci v skladu z že veljavno zakonodajo uveljavijo davčno olajšavo za investicijo davčne blagajne v skladu s 55a. členom Zakonom o davku o dohodku o pravnih oseb, lahko zavezanec uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 40% investiranega zneska opremo in v neopredmetena sredstva vendar največ v višini davčne osnove. Na podlagi 66a. člena Zakona o dohodnini lahko zavezane uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 40% investiranega zneska v opremo in v neopredmetena dolgoročna sredstva v davčnem letu vlaganja. Poleg tega dodatno preučujemo tudi možnost določene finančne razbremenitve nakupa davčne blagajne za zavezance v obliki znižanja obveznosti plačila davka / znak za konec razprave/ uvedbe blagajn v določenem fiksnem znesku, da vsi ti ukrepi pač naj bi olajšali ta prehod.
MARIJAN POJBIČ: Hvala lepa, spoštovani, gospod minister za ta odgovor vendar moram povedati, da z njim nisem nikakor zadovoljen ne glede na to, da ste kar zelo do dobra povedali to kar sem v nekem delu pričakoval ne pa želel.Jaz mislim, da podjetniki in obrtniki, ko so sedaj poslušali vaš odgovor nikakor ne morejo biti zadovoljni. Izhajam tudi iz enega razloga, če se spomnite oziroma se zelo dobro spomnite, da je bil nedavno podpisan socialni sporazum med Vlado in socialnimi partnerji za obdobje 2015, 2016 vsebuje zavezo Vlade, da ne bo dodatno obremenjevala gospodarstva. Uvedba davčnih blagajn gre v nasprotno smer in je kršitev sporazuma saj bodo blagajne dodatno obremenile gospodarstvo in spoštovani gospod minister enostavno ne razumem kako lahko Vlada nek dokument podpiše pred mesecem dni potem pa v nekem naslednjem koraku že v nekaj minutah spremeni svoje mnenje in naredi pač to, kar se bo s temi davčnimi, uvedbo teh davčnih blagajn storilo. Torej pomeni, dodatno obremenilo gospodarstvo. Mislim, če ste podpisali sporazum, bi se morali tega sporazuma tudi držati, sicer postajate nekredibilni. In v resnici, zadnje čase imam stalno bolj občutek, da ta vlada govori eno, dela pa drugo in to je tisto, kar me strašansko moti. In vsi sporazumi, vsi dokumenti, ki so podpisani s strani te Vlade se ne izvajajo in se ne držijo. Vlada se sne drži tega, kar podpiše in jaz mislim, da je to skrajno neodgovorno.Zato, gospod minister, poglejte v vašem odgovoru pričakujem, da boste povedali med drugim tudi to, da če se je že Vlada za uvedbo davčne blagajne odločila, bo nosila tudi stroške. Ne samo, da so možne določene olajšave in tako naprej to kar sem poslušal, ampak naj nosi tudi stroške, če se je že za takšno odločitev odločila.DR. DUŠAN MRAMOR: Hvala lepa za to dodatno vprašanje. Bom zelo jasno povedal, da znotraj dogovorov o socialnem sporazumu sta bila dva zakona na davčnem področju, to se pravi uvajanje davčnih blagajn in Zakon o nepremičninah ves čas obravnavana in sta bila na mizi in v zvezi s tema dvema spremembama je bilo tudi mnenje, da sta ti dve spremembi še sprejemljivi, pri davku na nepremičnine v smislu, da se tisti, ki plačujejo sedaj nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in še ostale premoženjske davke, da se bodo plačevali enako in pri davčnih blagajnah, da bodo uvedene na način, da bodo kar najmanj bremenile tiste, ki so zavezanci za imeti te davčne blagajne. In iz tega vidika, vse te razbremenitve, ki sem jih navedel in ki že veljajo in so veljale seveda pri uvedbi teh, bi rekel, virtualnih davčnih blagajn in še dodatno, kar proučujemo sedaj, je po našem mnenju v skladu s socialnim sporazumom.MARIJAN POJBIČ: Spoštovani gospod minister. Torej poglejte, obrtniku je Obrtna zbornica Slovenije zapisala naslednje: Ob uvedbi davčne blagajne Obrtna zbornica Slovenije pričakuje, da stroške za nakup blagajne ne bodo nosili gospodarski subjekti. Stroške naj nosi država, vključno stroški strojne opreme oziroma, naj jih da vezancem v brezplačni najem. Obrtniki in podjetniki so morali že leta 2013 sami pokriti stroške nakupa osebnih programov, ki onemogočajo brisanje računov. Zaradi tega imajo stroške z vzdrževanimi pogodbami, nove davčne blagajne pa bi pomenile še dodatne stroške za internetno povezavo, kar je še dodatna obremenitve gospodarstva. Hkrati so v temu obrtniku zelo jasno napisali obrtna in podjetniška zbornica, kje so tisti ključni problemi, če želimo zajeziti to sivo ekonomijo. In da to niso nikakor v uvajanju davčnih blagajn ampak so zapisali naslednje: “Glavni vzroki za davčne utaje: Previsoke davčne stopnje, prezapletena davčna administracija, previsoki prispevki za zaposlene, dragi pogoji poslovanja, standardi, certifikati dovoljenja, ni nagrad za davčno-korektne zavezance, pomanjkanje dobrega zgleda države.” In pa predlogi Obrtne zbornice Slovenije za znižanje davčnih utaj: “Uvedba motivacijske davčne olajšave po načelu vsak račun šteje, znižati davčne stopnje, odpraviti ovire pri davčni administraciji, znižati prispevke zaposlenih, nujna transparentnost upravljanja s proračunskimi sredstvi.”In spoštovani gospod minister, koliko časa bo še potrebovala te naše institucije, med drugim torej tokrat vi ste odgovorni v temu trenutku za vodenje države, da bo ugotovila in enkrat poslušala tiste segmente v tej družbi, ki jasno povedo, kje so ključni problemi, da se pride do tistega cilja do katerega želimo skupaj priti in tudi do izboljšanja stanja v tej državi, do višje blaginje in tako naprej. Ampak z dodatnimi obremenitvami ni s pristopom, ki ga uporablja sedanja vlada, ne bomo prišli do teh učinkov.In jaz ne razumem, da je to vse skupaj kar obrtno-podjetniška zbornica, Obrtna zbornica Slovenije, zapiše kot da ne obstaja. Kot da ne obstaja. Pričakujem, da bo enkrat ta Vlada začela slišati, poslušati, ne samo poslušati tudi slišati, kar govorijo in na podlagi tega lahko potem pričakujemo, da bodo rešitve šle v pravo smer. Če pa ne bomo slišali tistih, ki ustvarjajo v tej državi zato, da ta državna in javna uprava preživita, potem pa gremo po tej poti, kot so šle vse te leve vlade v tej naši dragi državi Sloveniji. Zato predlagam, seveda da se o tem vprašanju opravi širša razprava v Državnem zboru, seveda v skladu s poslovnikom. Hvala lepa.