Marec – mesec žensk

Ženski odbor Slovenske demokratske stranke (ŽO SDS) ugotavlja, da se je vloga ženske v sodobni družbi spremenila. Ženska ni samo mati, ni samo žena, ženska ni samo uslužbenka, ženska niti ni samo ustvarjalka ali intelektualka. Ženska je vse to. Pomembno je, da ženska kot enakopraven član družbe sooblikuje in sodeluje v procesih odločanja. ŽO SDS poziva Slovenke in Slovence k sooblikovanju družbe v katerih veljajo načela enakopravnosti. Volitve v Evropski parlament 7. junija, so že prva taka priložnost, zato vas vabimo, da se teh volitev udeležimo. 

V mesecu marcu z dnevom žensk in materinskim dnevom obeležujemo dopolnjujoča se pola, ki opredeljujeta vlogo žensk v družbi. Z družbenim razvojem se je vloga žensk v družbi korenito spremenila. Njena celovita osebnost je sestavljena iz številnih drobnih ali večjih vlog, konjičkov in profesionalnih zanimanj. Usklajevanje različnih vlog je odvisno od posameznic, veliko vlogo pri tem igra dojemanje ženske vloge v družbi, resnično razumevanje in sprejemanje enakopravne vloge žensk v primerjavi z moškimi. Za to so potrebni konkretni ukrepi, npr. na področju usklajevanja družinskega in poklicnega življenja, boljše dostopnosti infrastrukture, institucij.

Ali imamo ob mednarodnem dnevu žensk res razlog za proslavljanje? Številni statistični podatki kažejo, da so ženske še vedno vsaj korak za moškimi. Diskriminatorno obravnavanja žensk je prisotno na različnih ravneh družbenega in političnega življenja. Ženske so danes v povprečju bolj izobražene kot moški, pa vendar je stopnja zaposlenosti pri ženskah nižja kot pri moških, še več, ženske težje in v manjši meri zasedajo vodilne položaje. Slovenija je po deležu žensk med višješolskimi in visokošolskimi profesorji na repu lestvice med državami članicami EU. Delež žensk med zaposlenimi v raziskovalno-razvojni dejavnosti, predvsem v poslovnem sektorju, celo upada.

V Sloveniji delež zaposlenih za določen čas presega evropsko povprečje, večji delež zaposlenih za določen čas je prisoten pri ženskah. Ženske prevladujejo tudi med zaposlenimi s polovičnim delovnim časom. Dejstvo, da je zaposlenih manj mlajših žensk, kaže na to, da je materinstvo in nosečnost pogosti razlog za diskriminacijo žensk pri zaposlovanju. Številni delodajalci se bojijo, da bo učinkovitost in delavnost žensk zaradi družinskih in gospodinjskih obveznosti slabša kot pri moških. Ženske se torej težje zaposlijo in tudi težje dobijo dolgotrajnejšo oz. stalno zaposlitev. Po drugi strani je v Sloveniji relativno dobro urejeno varstvo predšolskih otrok in v primerjavi z evropskimi državami sodi Slovenija med države z najvišjo stopnjo zaposlenih mater otrok do 12 let. V Sloveniji je stopnja brezposelnosti pri ženskah višja kot pri moških, še posebej je zaskrbljujoče dejstvo, da je med brezposelnimi zelo visok odstotek mlajših žensk z visoko izobrazbo, predvsem v panogah zdravstvo, socialno varstvo ter v izobraževanju. Diskriminacija pri zaposlitvi žensk, ne vpliva le na trenuten ekonomski položaj ženske v družbi, ampak se negativno razmerje ohranja tudi po upokojitvi, kar se kaže v visokem odstotku revščine pri ženskah starejših od 65 let.  

Zakonodaja EU zagotavlja enako plačo za ženske in moške, vendar pa so v povprečju ženske v EU še vedno plačane za 17,4 odstotkov manj kot moški. Vzpodbuden je podatek, da je v Sloveniji ta razlika manjša (8%). Še vedno pa obstajajo velike razlike med plačami žensk in plačami moških v zdravstvu in socialnem varstvu (30 %).

Kljub temu, da so bili na področju enakosti spolov že doseženi nekateri cilji, pa želenega rezultata ne prinašajo podatki o zastopanosti žensk, tako v nacionalnih parlamentih evropskih držav, kot v Evropskem parlamentu. Zastopanost žensk v politični sferi je slaba. Tudi v Sloveniji, kljub predvidenim ženskim kvotam in težnji po povečanju števila poslank v Državnem zboru, število poslank ne narašča. Zastopanost žensk v parlamentu je le 13,3 odstotna, kar nas uvršča na rep držav članic EU. Ker politika ureja okvir delovanja celotne družbe na različnih ravneh, je toliko bolj pomembno, da oblikovalci politike ustrezno upoštevajo različne družbene interese. Prav te pa v dobrih 50% predstavlja žensko prebivalstvo. Pomembno je oblikovati politiko, ki jo sooblikujejo vsi in je oblikovana za vse, zajema interese vseh ljudi, na katere bodo imele politične odločitve tudi neposreden ali posreden vpliv.

Vedno znova je potrebno ozaveščanje o pravici do enakopravnosti in enakih možnostih žensk in moških na vseh področjih družbenega življenja. Najbolj pomembno pa je, da se načelo enakih možnosti žensk in moških iz zakonskih okvirov uresničuje tudi v praksi na vseh področjih družbenega življenja in dela ter tudi z uravnoteženo delitvijo gospodinjskega dela v družini.