Malo delo je polomija

Malo delo izriva veliko delo. Poslanke in poslanci so na redni seji državnega zbora o zakonu o malem delu. Ker je državni zbor na 19. seji opravil prvo obravnavo predloga zakona, predstavitev stališč poslanskih skupin ni bila več možna. Poslanke in poslance so zato prešli na razpravo in k predstavitvam amandmajev. Iz poslanske skupine SDS je razpravljal tudi poslanec Marijan Pojbič.V nadaljevanju objavljamo magnetogram, ki ni avtoriziran.

MARIJAN POJBIČ: Torej, danes je veliko govora v zvezi s socialnim dialogom. Tukaj je, po moji oceni, zelo pomembno in potrebno poudariti. Nič ne pomaga govoriti o socialnem dialogu in da socialni dialog teče, če se pa tisti, ki so v socialnem dialogu, ki morajo sodelovati v socialnem dialogu, ne poslušajo. Če na eni strani vsi tisti, razen ministrstva, ki so udeleženi v socialnem dialogu, trdijo da je ta zakon škodljiv in slab, potem se vprašamo, kje je problem. In jaz sem prepričan, da od vseh tistih predstavnikov znotraj socialnega dialoga, da je problem na ministrstvu. Ker tisti, ki so na drugi strani in gledajo stvari iz prakse. Ministrstvo pa pripravlja stvari, in tudi ta zakon je zelo teoretičen. Jaz mislim da je zelo majhen del tistega, kjer bi bila upoštevana praksa. To pa sem prepričan, da sindikati vedo za kaj gre in tudi vsi ostali udeleženci v socialnem dialogu.

Bi se pa osredotočil na dokument “Predlog ureditve malega dela v Sloveniji.” Gradivo je bilo pripravljeno za mednarodno konferenco, malo delo – napredek ali polomija malega dela. In na tem je bilo povedano, da to malo delo ni napredek, temveč polomija. To je bilo 2. septembra v Ljubljani, kjer poskušajo odgovoriti na nekatera vprašanja, in sicer. Kot predlagatelj zakona o malem delu definira malo delo: Malo delo je začasno, občasno delo ali trajnejše časovno omejeno delo študentov in dijakov, upokojenih, brezposelnih ter drugih aktivnih oseb v obsegu največ 60 ur mesečno. Izjema velja za študente in dijake, katerim je zaradi študijskih obveznosti omogočeno, da malo delo opravljajo tudi več ur na mesec, vendar pa v posameznem koledarskem letu ne smejo preseči dovoljenega obsega ur, proračunskega na letni obseg ur, kar znese 720 ur. Ob tem se postavlja naslednje vprašanje: Kakšna je potemtakem razlika med malim delom in delom za skrajšani delovni čas? Realno je v bistvu ne bi smelo biti, vendar je še kako velika. Delo za skrajšani delovni čas ponuja vse pravice iz delovnega razmerja, malo delo pač ne. Ali kakor je napisano v samem predlogu zakona: malo delo ne predvideva drugih stroškov, ki bremenijo delovno razmerje, kot na primer odpravnina, prevoz na delo, letni dopust in tako naprej. In vsi tisti, ki bodo opravljali malo delo, torej zaposleni v malem delu ne bodo deležni teh bonitet. Torej, ne prevoza, ne odpravnine in ne letnega dopusta. To je ena stvar, ki je po moji oceni zelo problematična, na koncu pa bom povedal, zakaj.

Kakšne so predlagane urne omejitve malega dela? Pri delodajalcu, ki nima zaposlenega nobenega delavca oziroma, ki zaposluje vsaj enega do vključno 10 delavcev, se lahko opravi 360 ur malega dela. Torej, pri delodajalcu, ki nima zaposlenega nobenega delavca, se lahko opravi 360 ur malega dela. Pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 10 do vključno 30 delavcev, se lahko opravi 720 ur malega dela, pri delodajalcu, ki  zaposluje več kot 30 do vključeno 50 delavcev se lahko opravi 1080 ur malega dela, pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 50 do vključno 100 delavcev se lahko opravi 1440 ur malega dela, pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 100 delavcev se lahko opravi 2880 ur malega dela. Torej, ministrstvo pristojno za delo lahko na podlagi vloge delodajalca, ki zaposluje več kot 1250 delavcev in po predhodnem posvetovanju z ostalimi socialnimi partnerji za največ 3 mesece v koledarskem letu določil večje število ur malega dela, kot je določeno v prejšnjem odstavku tega člena, vendar ne več kot 5760 ur v koledarskem mesecu. Torej, potem je veliko vprašanje ko govorimo na eni strani o omejitvah. Tukaj, torej v tem delu so te omejitve, torej niso pomembne tiste, ki so zapisane v zakonu, temveč lahko ministrstvo sprejema določene odločitve, ki jaz mislim, da niso primerne.

Glavna dilema pri tej točki je, ali bo to preprečilo veriženje malega dela, posojanje napotnic drugim oziroma ali bo preprečilo razbijanje velikih delovnih mest na mala delovna mesta. Glede na razpoložljive podatke lahko zatrdimo, da zagotovo ne, ko bo eden mali delavec dosegel limit ur, bo pač dobil napotnico pod drugim imenom in nadaljeval delo in še nekaj. Pri delodajalcu, ki zaposluje do 10 delavcev, bo lahko po predlogu delalo šest malih delavcev in koliko je takih delodajalcev v Sloveniji. Po podatkih Umarja 2010 je kar 92.4% gospodarskih družb v Sloveniji, prav mikro-družb, torej, družb, ki zaposlujejo do 10 delavcev. Po drugi strani pa je Inšpektorat Republike Slovenije za delo v celotnem prejšnjem letu ugotovil celih 9 primerov posojanja napotnic. Kar pa se tiče zbiranje delovnih mest. Dovolj je pogledati Nemčijo, ki je pred časom uvedla malo delo. Od leta 2000 se je samo število zaposlenih s polnim delovnim časom in obveznim socialnim zavarovanjem znižalo za 1.6 milijona. Delež malih del pri celotni zaposlitvi se je od leta 1995 skoraj potrojil. Kakšni so zaslužki malih delavcev?

Omejen je letni zaslužek iz naslova malega dela v višini 6 tisoč evrov. Najnižja bruto urna postavka pa znaša 4 evre, seveda se ob tem postavlja vprašanje, ali se da preživeti z malim delom. Glede na vse razpoložljive podatke lahko podano zgolj negativni odgovor. Maksimalni letni zaslužek malega delavca pade pod številko 6 tisoč 535 evrov, kar je letni prag tveganja revščine za enočlansko gospodinjstvo v letu 2008. Z drugimi besedami, malo delo je bazen zaposlenih revnih. Zato prav nič ne čudi podatek, da 71% malih delavcev v Avstriji ne more preživeti s svojim dohodkom. Kaj se bo zgodilo? Zgodila se bo amerikanizacija trg dela. Eden delavec bo opravljal več različnih malih del, da bo preživel. V Avstriji tako več kot polovica malih delavcev opravlja več kot eno delo. Kakšne so pravice, ki izhajajo iz prispevkov za socialno varnost malega delavca?

Kot obdobje za ugotavljanje zavarovalne dobe za pridobitev pravic iz obveznega pokojninskega, invalidskega zavarovanja se šteje opravljanje ure malega dela preračunano na polni delovni čas v skladu s predpisi, ki urejajo delavna razmerja. Tako preračunano obdobje zavarovanja se šteje v zavarovalno dobo v sorazmernem delu glede na plačane prispevke za primer starosti, invalidnosti in smrti. Vprašanje, ki izhaja iz tega, ali so dohodek iz malega dela šteje za izračun pokojninske osnove? Predlog Zakona o malem delu je tukaj jasen. Dohodek za opravljanje malo delo se ne glede na plačane prispevke ne šteje za izračun pokojninske dobe. Kakšen je izhod malega dela iz redne zaposlitve? Po besedah predlagatelja zakona študija o fleksibilnih oblika dela v Nemčiji kaže, da se je hkrati s povečanjem fleksibilnosti zaposlovanja od leta 2003 do 2008 v Nemčiji znižala stopnja brezposelnosti in povečala stopnja aktivnosti, ki nakazujejo na reaktivacijo neaktivnih oseb. Pa je temu res tako? Ali je malo delo kot odskočna deska za redno zaposlitev? V odgovoru lahko ponudimo zgolj nikalno obliko. Prav izkušnje iz nemškega primera malega dela, na katero so pokazali predlagatelji Zakona o malem delu namreč kažejo naslednjo sliko. Samo 10% oseb, ki opravljajo malo delo uspe prehod v redno zaposlitev. Večina jih ostane v malem delu ali znova brez dela.    

Še za konec. Kakšna je stroškovna obremenitev malega dela? Iz malega dela se bodo plačevali prispevki delojemalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter za zdravstveno zavarovanje zavarovanj, delodajalec pa je obvezen k plačilu prispevka za zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni ter dajatve iz malega dela. Od bruto plačila za malo delo se bodo plačevali ustrezni prispevki za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje v skupni višini 14.97%. Dodatno se na bruto plačilo od malega dela plačuje prispevek za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni v višini 0.53% ter 14% dajatev, ki se namenja predvsem za financiranje štipendij ter izgradnji in vzdrževanju študentskih domov. Skupna obremenitev malega dela bo tako znašala 29.50%. Ampak, ali je malo delo enako obremenjeno kot druge oblike dela?

Iz predloga Zakona o malem delu je jasno razvidno, da malo delo ni enako obremenjeno kot druge oblike dela. Sam predlagatelj Zakona o malem delu to tudi  priznava. Še več. To vidi kot konkurenčno prednost, saj pravi, da je, citiram: “prednost malega dela v primerjavi z delovnim razmerjem še vedno v nižji obremenitvi 8,7% manjše obremenitve s prispevki za socialno zavarovanje in večji fleksibilnosti sistem napotnic, prav tako malo delo ne predvideva drugih stroškov dela, ki bremenijo delovna razmerja, kot na primer odpravnina, prevoz na delo, letni dopusti in tako dalje.” Pri tem pa mednarodna organizacija delo v večjih dokumentih jasno poudarja, da je zniževanje priliva v socialne blagajne na račun ustvarjanja novih delovnih mest izjemno nevarno početje, ki dolgoročno negativno vpliva na vzdržnost javnih socialnih blagajn.

Torej, spoštovani gospod minister, iz tega je zelo jasno razvidno, da je ta Zakon o malem delu res neka teoretična zgodba, ki nima nikakršne logične povezave s prakso v naši državi. Ko govorimo tudi o fleksibilnosti trga dela, ja, fleksibilnost da, s tem se vsi tukaj strinjamo, vendar ob zagotavljanju visoke socialne varnosti. Malo delo nikakor, me nihče tukaj v parlamentu ne more prepričati, da zagotavlja visoko socialno varnost, me ne prepriča. In to je izjemno pomemben argument. In jaz mislim, da tako minister in vsa ta ekipa, ki je to zakonodajo pripravljala, bi se morala zavedati in zamisliti nad tem, kar sem sedaj povedal, če se to ni, potem na žalost pridemo spet ponovno do tiste točke, kjer se lahko pogovarjamo na tak način kot teče socialni dialog, na eni strani ministrstvo, na drugi strani pa vsi ostali, ki prihajajo iz prakse in potem je čisto jasno da pridejo v Državni zbor takšna nekvalitetna, izjemno slaba, slabo pripravljena zakonodaja, ki bo imela dolgoročne posledice za slovenskega človeka in za vseh tistih 120 ali pa še več brezposelnih bo imela posledice, da bodo ostali v malem delu, ne bodo dobili odpravnin, ne bodo dobili potnih stroškov, ne bodo imeli dopusta in tako naprej.

Ali je to cilj našega parlamenta? Ali je to cilj sedanje vlade v tej zaostreni situaciji? Ali imamo takšen interes? Ali je ta vlada v resnici izgubila kompas v tej državi skupaj s koalicijo? Tudi gospa predsednica, oprostite, jaz se ne bi smejal tako kot se vi zdaj smejite, cinično, ker to kar počenjate, počenjate v veliko škodo slovenskega človeka, veliko škodo. In naredili boste še s tistimi, ki se bodo ukvarjali s tem malim delom še večje socialne reveže, ker tako ali tako že polovica slovenskega človeka je na robu preživetja. In jaz upam in verjamem, da je koalicija toliko normalna, toliko razumna, da bo razmislila preden bo glasovala za tako slabo, nekvalitetno in skrajno nesprejemljiv zakon kot je Zakon o malem delu. Hvala lepa.