Mag. Zvonko Zinrajh: »Želimo povezati vse starejše in upokojence, ki se danes le stežka prebijajo skozi draginjo.«

»V vseh vladah je Erjavčeva ekipa populistično poudarjala skrb za upokojence. Toda, vse od leta 2008 je Desus soustvarjal pogoje, da se je upokojencem jemalo več in več,« pravi predsednik Kluba seniorjev in seniork SDS. Na pobudo Kluba seniorjev in seniork Slovenske demokratske stranke so v četrtek, 15. maja 2014, predstavniki seniorjev SDS, NSi in SLS sprejeli dogovor o sodelovanju na interesnih področjih, ki zadevajo predvsem starejše ljudi in upokojence.

Sodelovanje seniorjev pomladnih strank. Kaj prinaša tak dogovor?

O takšnem dogovoru oziroma sporazumu smo razmišljali že od prevzema vodstva seniorske organizacije v SDS. Pogovori so potekali nekaj mesecev in pred dnevi nam je uspelo združiti misli in ideje o sodelovanju seniorjev pomladnih strank. Navkljub tistim, ki o sodelovanju pomladnih strank dvomijo, delujejo razdiralno in nekonstruktivno. Ne samo v nasprotnem političnem taboru, temu botrujejo tudi premnogi mediji.

Seniorke in seniorji Slovenske demokratske stranke, Slovenske ljudske stranke in Nove Slovenije – Krščanskih demokratov smo sprejeli dogovor o sodelovanju na interesnih področjih, ki zadevajo predvsem starejše ljudi in upokojence. Pri skupnem sprejemanju odločitev bomo dosledno spoštovali mednarodno priznana načela pravne države s poudarkom na enakopravnosti, solidarnosti in pravičnosti. Tvorno bomo sodelovali tudi na mednarodnem področju ter svoje interese združevali in uresničevali v okviru evropske zveze seniorjev ESU znotraj Evropske ljudske stranke (EPP).

Pri izvajanju soglasno dogovorjenih sklepov bomo spoštovali demokratične in etične vrednote, temeljne človekove pravice in svoboščine – s posebnim poudarkom na krepitvi dostojanstva in spoštovanja starejših in upokojenih ljudi. Vzdržali se bomo vsega, kar bi privedlo k izključevanju, sovraštvu, nestrpnosti ali drugim negativnostim. Zato bomo gojili kulturni politični dialog, sprejemali odločitve soglasno in na podlagi argumentacije. Pri delovanju koordinacije bomo dosledno spoštovali načelo pravičnosti in poštenosti ter vsakoletno potrjevali predsedujočega po načelu rotacije.

Kako se v SDS zavzemate za starejšo populacijo?

V SDS pomeni skrb za starejše nadaljevanje naših prizadevanj za bolj demokratično, prijaznejšo, vljudnejšo ter bolj kreativno vlogo seniorjev v naši družbi. Zato trdim, da je večina upokojencev v istem nezavidljivem košu, ne glede na njihovo politično prepričanje: v SDS se zavzemamo za pravice in dostojno življenje vseh upokojencev. Z odprtostjo do vseh želimo iskati skupno pot, ki bo seniorkam in seniorjem pokazala prijaznejšo jesen življenja.

In vaša ocena vloge upokojencev v politiki?

Želimo povezati vse starejše in upokojence, ki se danes le stežka prebijajo skozi draginjo. Mnogim želimo dopovedati, da je treba poslušati, spremljati in ocenjevati delo tistih, ki nam obljubljajo blaginjo, a hkrati podpirajo v totalitarnem režimu pridobljene privilegije veljakov tranzicijske levice. Tistih, ki so ustvarili totalitarizem na slovenskem in se zato še danes oklepajo starih metod in sredstev za ohranitev svojih pozicij in kontinuirano pripravljajo svoje naslednike.

Desus je neposredni sokrivec stanja na tem področju. V vseh vladah je Erjavčeva ekipa zgolj populistično poudarjala skrb za upokojence. Toda, vse od leta 2008 je Desus soustvarjal pogoje, da se je upokojencem jemalo več in več, svojemu predsedniku pa je uresničeval politične in eksistenčne ambicije. Žalostno in pravzaprav pretresljivo se mi zdi, s kakšno lahkoto Erjavec in Kožuh-Novakova zavajata in manipulirata z upokojensko populacijo. In to brez kazni ali resnih posledic, vsaj do sedaj. V spregi s četico sindikalistov tipa Štrukelj – Semolič ostajajo na vrhu, vedno servilni levi vladi in z edino mislijo o lastni eksistenci.

Starejše generacije se še zelo dobro spomnijo temnih plati življenja v bivši državi. Pa vendar se danes poskuša ustvarjati vtis, kako je bilo včasih bolje. Kako gledate na to?

V SDS nas žalosti, da nekateri ne spoštujejo simbolov slovenstva, ne čutijo potrebe po priklonu simbolom in vrednotam slovenske samostojnosti in ne čutijo domoljubja. Opozarjamo, da je treba mladim dati možnost spoznati pomen spoštovanja načel izhajajočih iz temeljnih človekovih pravic in svoboščin ter odklanjanja totalitarnih simbolov in čaščenja zločinskih režimov. Mladim generacijam želimo povedati, da demokratičnega socializma ni bilo, ne bo in ga ne more biti, saj v svojem bistvu nima ničesar demokratičnega.

Kako to uresničiti? Treba je storiti vse, da se ustvarijo pogoji za tak vzgojno-izobraževalni sitem, ki bo sledil domovinski vzgoji, kot so je deležni mladostniki v državah z dolgo demokratično tradicijo. V naši, šele dobrih dvajset let stari samostojni domovini, se vedno znova srečujemo s prizadevanjem nosilcev prejšnjega režima, ki skušajo zgodovinska dejstva o naši osamosvojitvi zamegliti in izničiti. Mladim je treba predočiti zgodovinska dejstva slovenstva argumentirano in primerjalno. Posebej od obdobja Karantanije do danes.

Ali tudi starejšo populacijo skrbi brezbrižnost sodstva in odmik od pravičnega in poštenega sojenja?

Kljub seniornosti, ko bi človek po naravi stvari pričakoval mirno in spokojno jesen svojega ustvarjalnega življenja, pa nas realnost današnjega dne vedno znova strezni, saj svobodomiselni in napredni v spoštovanju demokratičnih načel ugotavljamo, da pravne države na Slovenskem ni. Vsakdo je lahko obsojen na podlagi indicev; pač tako, kot so to počeli v času socializma. Sodba, kot je aktualna zoper Janeza Janšo, je mnogim, ne samo nam, ki smo združeni v SDS, odprla oči.
Pravno državo je ta sodba spotaknila, da se je dokončno prekopicnila. A večja skrb je pravzaprav ta, da ne vemo, kdaj se bo lahko pobrala. Torej nam preostane le restavriranje sodnega sistema v popolnosti in postavitev na nove temelje, ki bodo nudili pogoje za pošteno sojenje vsem in vsakomur. Če bo kdo to mojo tezo jemal kot lustracijo sodnega sistema, pa naj. Meni je prav. Žal mi je, da tega nismo storili vsaj v času Demosove vlade.
Kje se seniorji vidite v volilnem času?

Pasivno volilno pravico razumem kot nekaj, kar je nekomu dano po naravi in ustavi. Z aktivno volilno pravico pa je drugače. Treba jo je, ne le spoštovati, temveč jo jemati kot dolžnost. Dolžnost državljana, da soodloča o vsem, kar zadeva njega kot posameznika in kar zadeva celotno skupnost. O ravnanju ovac odloča pastir. O človeku mora odločati človek; sam in neposredno. Zato je prav, da tudi seniorji volimo, smo kandidati na volilnih listah in odločamo. In ko odločamo o prihodnosti se moramo nujno tudi vprašati: »Ali je to tisto, kar želimo svojim vnukom?«