Mag. Zvone Zinrajh: Staranje prebivalstva in stopnja revščine v Sloveniji

Uvod

Seniorji smo velik in pomemben potencial družbe. Slednja ga vsaj v našem, slovenskem primeru ne zna zadostno uporabiti. Podatki preučevanj kažejo, da je velika večina »tretje generacije« povsem samostojne, pri močeh in kot taka seveda še vedno »uporaben družbenimi potencial«. Slednje vzpodbuja dvoje vprašanj globalnega pomena: kako torej seniorski potencial izkoristiti in kako se ob tem soočiti z okostenelimi stereotipi, ki starejši populaciji še vedno ne dovolijo oblikovati novo družbeno vlogo.

Eden od odgovorov tiči tudi v uvedbi novih oblik pomoči starejši generaciji, saj sedanje potrebujejo spremembe in nadgradnje tistih programov, ki bodo resnično odgovorili na potrebe starajoče se generacije.

1. Stopnja revščine v Sloveniji

V nekaj zadnjih letih nam statistika govori, da je stopnja revščine približno 14,5% ogroženost in socialna izključenost pa višja in sicer pb. 20,4%. To pomeni, da je najmanj  290.000 prebivalcev v Sloveniji pod pragom revščine ali socialno ogroženih! Grozljivo število, če vzamemo v obzir celotno populacijo, ki je pb. 2.062 000.

Če zajamemo obe kategoriji (revščino in soc.ogroženost)  ugotovimo, da glede na vso populacijo, največji delež zavzemajo upokojenci – 26% (ženske 18  %, moški 8%), nezaposleni 24%, mladoletniki in otroci 19%, zaposleni pa 18%!

Povprečje prihodkov na družino se prepočasi dviguje

Lanskoletni povprečni neto prihodki znašajo pb. 21.286  Eur, kar pomeni, da so glede na pretekla leta višji za približno 248 Eur, na posameznika pa se je znesek dvignil v poprečju za  okoli 106  Eur (na 8,519  Eur).

Dohodek zaposlenih (58.2%) in upokojencev (22.6%) predstavlja največji razpoložljivi prihodek glede na vso populacijo. Primerljivo s prejšnjim letom, so povprečni prihodki zaposlenih in družinski prihodki ter socialne pomoči v rahlem upadanju, dočim so prihodki samozaposlenih, upokojencev in drugih v rahlem (neznatnem)  porastu.

410.000 ljudem v Sloveniji (20, 4 % populacije) grozi revščina oziroma socialna izključenost.

Nevarnost revščine in socialne izključenosti v Sloveniji:

Zgradba razpoložljivega gospodinjskega prihodka:

2.  Staranje prebivalstva

Staranje prebivalstva je tudi v Sloveniji proces, ki se mu ni in ne bo mogoče izogniti. Z upadanjem števila rojstev, z daljšanjem življenjske dobe se spreminja starostna sestava prebivalstva.

Po študijah perspektive populacije naj bi se v Sloveniji delež 65 in več let starih ljudi do leta 2060 povečal za več kot 16 % – na 33,4 %, kar pomeni na 589.900. Statistični izsledki o hitrosti staranja prebivalstva Slovenije seveda narekujejo takojšnje spremembe na področju demografske politiki, predvsem usmeritev v gradnjo kakovostnega medgeneracijskega sožitja.

Koga uvrščamo med starejše prebivalce

Število starejših prebivalcev se vztrajno povečuje. O staranju prebivalstva govorimo, ko se delež prebivalcev, starih 65 ali več let, med vsemi prebivalci povečuje. Med prebivalci Slovenije je v zadnjih letih pb. 17,5 % starejših. Delež starejših moških je v zadnjih letih pb. 14,3 %, žensk pa  okoli 20,6 %, kar nas uvršča po tej kategoriji takoj za Italijo, ki ima  z  21,2 % največji delež te populacije v EU.

Upokojenci 

V Sloveniji se zadnja leta število prejemnikov vseh kategorij pokojnin giblje okoli številke 602.000. Med vsemi upokojenci je največ starostnih upokojencev in sicer 69,4 % od tega  48,6 % moških in 51,4 % žensk.

Za pridobitev starostne pokojnine sta predpisana pokojninska doba in starost. Za moške se zahteva 40 let pokojninske dobe, stari pa morajo biti najmanj 58 let in 8 mesecev, ženske pa 38 let in 8 mesecev pokojninske dobe, stare pa morajo biti najmanj 58 let in 4 mesece.  Povprečna mesečna pokojnina se v zadnjih letih giblje od 560 do 590 in je v slabem porastu predvsem zaradi do leta 2015 nizkega BDP.

Zaradi čedalje izrazitejšega staranja prebivalstva v Sloveniji je tudi povpraševanje po možnostih za bivanje ali oskrbo v domovih za starejše čedalje večje. Socialne mreže so za starejše osebe dragocene in koristne, skupno bivanje z drugimi ljudmi pa je koristno za starejše in mlajše generacije.

3. Problematika in napovedi

Starost v luči delovne aktivnosti

Med osebami, starimi 65 ali več let je okoli dva tisoč (0,3 %)  delovno aktivnih oseb.

V Sloveniji doživi zelo visoko starost razmeroma malo prebivalcev. Za primerjavo povejmo podatek, da je bilo lani starostnikov, ki so bili stari sto in več let le 238 prebivalcev, od tega 37 moških in 201 ženska.

Najpomembnejši zdravstveni problemi moških in žensk v starosti 65 ali več let so bolezni srca in ožilja; demenca prizadene okoli 1 % oseb starih do 60 let in kar do 45% oseb starih 85 ali več let.

Demografske napovedi za Slovenijo

Slovenija šteje danes nekaj več kot 2.062.000 prebivalcev. Do leta 2045 naj bi nas bilo po Eurostatovih projekcijah prebivalstva več kot 2.076.600, od tega naj bi bilo 29,0 % starejših.

Število prebivalcev Slovenije naj bi po letu 2045 začelo upadati, vendar pa naj bi se število starejših povečevalo vse do leta 2055, ko naj bi jih bilo 30,1 %, med temi pa naj bi bilo najstarejših, tj. starih 80 ali več let, 38,3 %.

Kazalnik pričakovano trajanje življenja ob rojstvu, naj bi za dečke, rojene v letu 2045, znašal 81,8 leta, za istega leta rojene deklice pa 87,0 leta.

Perspektive z demografskega področja torej za državo Slovenijo niso pozitivne in kličejo na ukrepanje.

Težave mlade generacije nas seniorje skrbijo. Velik del naših vnukinj in vnukov brezupno išče svoj položaj v lastni domovini in ga najde žal šele v tujini. Tako kot nekoč njihovi dedki. Zato v takem okolju o pristni sinergiji mladih in starejših seveda težko govorimo.